Tako imenovani protiameriški dan so znova zaznamovali poulični protesti, ki pa so tokrat usmerjeni proti iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. Njegova vnovična izvolitev na položaj na volitvah 12. junija je sprožil najhujšo politično krizo v 30-letni zgodovini islamske republike.
Več reformističnih spletnih strani v Iranu je privržence opozicije tudi pred obletnico zajetja talcev na ameriškem veleposlaništvu pozivalo, naj se danes zberejo na mirnih protestih, pri čemer pa naj se izogibajo nasilju, tudi če bodo napadeni.
Na protestih danes med drugim pričakujejo opozicijskega voditelja Mehdija Karubija, udeležbo pa je nakazal tudi glavni opozicijski voditelj Mir Hosein Musavi. Iranske oblasti so sicer posvarile, da bodo danes zatrle vsakršen protest opozicije.
Novembra leta 1979 je skupina iranskih študentov zajela osebje ameriškega veleposlaništva v Teheranu in več deset talcev zadrževala 444 dni. Uslužbence veleposlaništva so označili za agente ameriške centralne obveščevalne agencije Cia, ki naj bi spletkarili za strmoglavljenje iranske revolucionarne vlade. Ugrabitelji so večino talk in talcev afroameriškega rodu izpustili v prvih mesecih zajetja, preostalih 52 talcev pa so zadrževali kar 444 dni. Osvobojeni so bili šele januarja 1981. Ob 30. obletnici pričakujejo proteste proti iranskemu predsedniku.
Zajetje talcev je dokončno prelomilo odnose med ZDA in Iranom, ki se niso obnovili vse do danes.