Novo smrtno kazen si je Kemični Ali zaslužil za ukaz o uporabi smrtonosnega plina proti uporu Kurdov v vasi Halabdža na severu Iraka leta 1988, pri čemer je umrlo okoli 5000 ljudi.

Tudi tokrat je bil obsojen na smrt z obešanjem, kar je sicer doletelo tudi njegovega šefa, Sadama Huseina.

Prvič leta 2007
Prvič si je al Madžid, eden najbolj krvoločnih pripadnikov strmoglavljenega režima, smrtno kazen prislužil že leta 2007, ko je bil obsojen za genocid med operacijo Anfal proti iraškim Kurdom, v kateri je bilo v 80. letih 20. stoletja ubitih 182.000 Kurdov in uničenih preko 4000 vasi. Tedaj si je zaradi brutalnih metod in uporabe bojnih plinov proti civilistom prislužil zloglasni vzdevek Kemični Ali.

Drugo smrtno kazen si je prislužil decembra 2008 zaradi krvave zadušitve upora šiitov na jugu Iraka po prvi Zalivski vojni leta 1991. Tedaj naj bi bilo ubitih med 20.000 in 100.000 ljudi.

Marca lani je dobil novo, tretjo smrtno obsodbo. Tokrat si jo je prislužil za pokol več sto šiitov v šiitski četrti Bagdada Sadr in v svetem šiitskem mestu leta 1999.

Najbolj je sicer znan po pokolu v kurdski vasi Halabdža marca 1988, ko so iraška letala pet ur zasipavala vas s smrtonosno mešanico bojnih plinov iperit, tabun, sarin in VX. Pri tem je bilo ubitih najmanj 5000 ljudi, večina žensk in otrok.

Zločinci proti človečnosti
Za zločine proti človečnosti v Halabdži so bili sicer že obsojeni tudi nekateri drugi pripadniki režima Sadama Huseina. Tedanji obrambni minister Sultan Hašim al Taje in tedanji vodja vojaške obveščevalne službe Sabir Azizi al Duri sta dobila 15 let zapora. Na desetletno zaporno kazen pa je bil obsojen tudi tedanji regionalni poveljnik vojaške obveščevalne službe za vzhodni Irak, Farhan Mutlak al Džuburi.