Od leta 1953 se je na streho sveta podalo več kot 4 tisoč alpinistov, kar pomeni, da je gora posredno postala najvišje ležeče odlagališče smeti na svetu. Ogromno plezalcev, tudi tisti, ki so omagali zaradi izčrpanosti ali pomanjkanja kisika in niso nikoli stali na strehi sveta, so na poti pustili ogromno uporabljene opreme in smeti.
Do tovrstnih čistilnih akcij je prihajalo že v preteklosti, vendar se nobena skupina ni podala nad 8 tisoč metrov, kjer kraljujejo izredno nizke temperature, raven kisika pa je trikrat manjša kot na nivoju morske gladine – tako imenovano območje smrti.
Odprava, ki se je v aprilu lotila čiščenja nad 7.500 metri, je našla truplo pogrešanega švicarskega alpinista Giannija Goltza. Poleg tega so našli tudi trupla Američana in Novozelandca, ki sta na gori umrla leta 1996.
Od leta 1953 je Everest vzel že več kot 300 življenj, od tega so večino trupel našli in prepeljali v dolino.
Namgyal Sherpa, vodja ekspedicije na Everest, ki se je na goro povzpel že sedemkrat, se je z 20-člansko skupino izkušenih alpinistov, ki je imela s seboj prazne nahrbtnike in posebne vrečke, odpravil na najbolj umazan del gore, na višino 8.850 metrov, tako imenovano Južno sedlo. Njihova glavna naloga je bila pobiranje praznih kisikovih bomb, plinskih jeklenk, raztrganih šotorov, kupov vrvi in preostalih plezalnih pripomočkov.
"Zbiranje smeti na taki višini je precej nevarna naloga, ki jo lahko opravljajo le izkušeni alpinisti," zatrdi Namgyal. Po čistilni akciji, ki je trajala dolgih 40 dni, je skupina v bazni kamp nanosila okoli dve toni smeti.
Skrbi jih globalno segrevanje
Skupine “visokogorskih čistilcev“ pa ne skrbi le količina smeti, ampak tudi grožnja globalnega segrevanja. "Navajeni smo plezanja po snegu, te dni pa plezamo po skalah. Če se bo segrevanje nadaljevalo, bodo prihodnje generacije lahko le v knjigah prebirale zgodbe o tem, da je najvišjo goro sveta nekoč prekrival sneg," je bil črnogled Namgyal.