392 Slovencev, ki so prekršili določila hrvaškega zakona o prijavi prebivališča, od konca lanskega leta nima več uradno prijavljenega naslova prebivališča na Hrvaškem. Ker si do konca lanskega decembra niso uredili oziroma ponovno potrdili naslov prebivališča, so pristali na seznamu skupno 257.231 posameznikov, ki jih je hrvaško ministrstvo za notranje zadeve (MUP) odjavilo iz seznama prebivalcev.

Policija jih je iskala od hiše do hiše

Novi zakon o prijavi prebivališča, ki je na Hrvaškem začel veljati konec leta 2012, je tamkašnjim prebivalcem naložil, da si najkasneje do konca leta 2014 prijavo prebivališča ustrezno uredijo.

"S 30. decembrom 2014 so bili s seznama prebivalcev zato odjavljeni vsi tisti posamezniki, ki so 29. decembra razpolagali z osebno izkaznico, ki jo je izdala Republika Hrvaška, a ta ni več veljavna že več kot 15 dni oziroma ni več veljavna že od konca leta 2012, medtem, ko si nove osebne izkaznice naknadno niso niti poskušali urediti. Odjavljeni so tudi posamezniki, starejši od 16 let, ki so na nekem naslovu prijavljeni, a si nikoli pridobili osebne izkaznice in tudi posamezniki, ki so prijavili stalno prebivališče na naslovih, kjer pa sploh ni objektov, kjer bi lahko bivali, torej na naslovih neobstoječih objektov, denimo na hišnih naslovih brez številk ali s številkami 00," pojasnjujejo na MUP.

S točnim podatkom o tem, iz katerih razlogov je bil iz registra odjavljen vsak posamezni Slovenec ali pa vsaj večina od njih, na MUP ne razpolagajo.

"Ob seznamu prebivalstva niso zbrani podatki o tem, kakšne nepremičnine oziroma kolikšno premoženje imajo posamezniki, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na Hrvaškem. Prav tako ne razpolagamo s podatki o tem, katera tuja državljanstva imajo še osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem na Hrvaškem," dodajajo na MUP.

Neuradno pa naj bi se za večino od odjavljenih Slovencev med neposrednim preverjanjem izkazalo, da se na naslovih, kjer naj bi živeli, sploh ne nahajajo, oziroma jih že dlje ni nihče v okolici niti opazil. Hrvaška policija je namreč po odredbi MUP preverjala, kdo živi na naslovih, kjer imajo prebivališče prijavljeno med drugim tudi posamezniki z neveljavnimi osebnimi izkaznicami, oziroma tisti, ki si dokumentov niso nikoli uredili. Policisti so se namreč na teren, na preverjanje od hiše do hiše, podali s skupnimi seznami vseh, za katere so sumili, da bi lahko kršili zakon oziroma že leta ne živijo več na Hrvaškem.

"Policija je zadolžena, da po službeni dolžnosti lahko neposredno tudi sama izda sklep o odjavi iz registra prebivalstva, če na terenu med preverjanjem ugotovi, da neka oseba dejansko sploh ne živi na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno bivališče in tudi, če o tem prejme prijavo nekega državnega organa ali pa fizične oziroma pravne osebe, da ima nekdo stalno prebivališče prijavljeno na naslovu, ki ne obstaja ali pa da ta oseba tam v resnici ne živi. Enak ukrep pa lahko policija izreče, izda posameznikom, za katere ugotovi, da so se izselili iz Hrvaške in tega niso sporočili, torej da naslova stalnega prebivališča niso odjavili," dodajajo na MUP.

Opozarjali so celo leto

MUP je državljane praktično lani vse leto opozarjal naj nikakor ne pozabijo do konca leta 2014 potrditi naslov svojega stalnega prebivališče, a do izteka roka, ki so ga imeli na razpolago, je ta opozorila očitno povsem preslišalo skoraj 260 tisoč posameznikov. Vsem je bila, po odjavi 30. decembra, nato dana še ena možnost, da do tretjega februarja napako popravijo in si stalno prebivališče vendarle znova prijavijo, kar pa je na koncu storilo le okoli 3000 posameznikov, pri čemer pa naj bi polovica od njih bivališče prijavo kar v tujini.

S seznama odleteli tudi Srbi in Bošnjaki

Iz registra prebivalstva je bilo poleg 392-ih Slovence in 131.050 Hrvatov med drugim odjavljenih tudi 37.234 Srbov in celo 70.682 pripadnikov (po oceni MUP) neznanih narodnosti. 

"Poudariti je potrebno, da razlog oziroma eden od kriterijev za odjavo prebivališča, kot to zahteva zakon, nikakor ni bila narodnost teh posameznikov, ki je posameznikom v Republiki Hrvaški niti ni potrebno razkrivati, če tega ne želijo," še pravijo na MUP.

Odjavljeni DA, izbrisani NE

Posamezniki, ki jim je MUP pred dnevi odjavilo prebivališče, pa si bodo naslov stalnega prebivališča v bodoče vendarle lahko ponovno pridobili, a le, če bodo dokazali, da na teh naslovih na Hrvaškem dejansko živijo.

"Posamezniki, ki jim je bilo 30. decembra 2014 odjavljeno prebivališče namreč niso dokončno izbrisani iz zbirke podatkov o prebivalcih, temveč jim je bilo prebivališče le odjavljeno.V kolikor se kasneje izkaže, da je kdo od njih stalno nastanjen, biva v Republiki Hrvaški ali pa dokazal, da se namerava trajno nastaniti v Republiki Hrvaški, bo lahko ponovno prijavil, uredil naslov stalnega prebivališča," napovedujejo na MUP.

Ob tem poudarjajo, da nihče izmed odjavljenih, ki so hrvaški državljani, zaradi odjave prebivališča ni in ne bo ostal brez hrvaškega državljanstva ali brez lastnine na Hrvaškem.

"Odjava prebivališča posameznika, ki je imel stalno prebivališče prijavljeno na naslovu nepremičnine, ki jo ima v lasti, ne bo nikakor vplivala na to lastništvo nepremičnine. Prav tako odjava prebivališča ne vpliva na obstoj državljanstva. Posameznik denimo lahko še naprej razpolaga s hrvaškimi osebnimi dokumenti, na katerih bo vpisan naslov njegovega stalnega prebivališča v tujini, tam kjer pač biva," zaključujejo na MUP.