Znanstveniki imajo trdne dokaze, da so zgodnji britanski kolonialisti v prvi angleški naselbini v Severni Ameriki Jamestown surovim življenjskim pogojem kljubovali s kanibalizmom.

Že pred tem so obstajale številne zgodbe o lačnih angleških naseljencih, ki naj bi v boju za preživetje jedli pse, miši, kače ter celo živalsko usnje. Glede na ta poročila naj bi jedli tudi umrle naseljence, do česar pa so bili arheologi sprva skeptični.

Njihov pogled je spremenilo odkritje kosti 14-letnega dekleta, na katerih so očitni znaki, da je bila žrtev kanibalizma. Poškodbe po navedbah arheologov govorijo o tem, da je bilo dekle takrat že mrtvo.

Veliki suši sledila mrzla zima

Forenzični arhelog Douglas Owsley je pojasnil, da ostanki, ki so jih odkrili, datirajo v mrzlo zimo, poznano tudi kot "čas lakote" v letih 1609/10. V tem času je umrlo več sto kolonialistov. Znanstveniki pravijo, da so naseljenci prispeli v najhujši suši v 800 letih, ki ji je sledila huda zima in z njo lakota.

Zgodovinski zapisi so šokantni. Eden od zgodnjih voditeljev kolonije George Percy je pisal o "svetu nesrečnežev", ki so izkopavali trupla iz grobov, da so jedli, ko ni bilo ničesar drugega. "Za preživetje jim ni bilo nič prihranjeno," je zapisal.

Po enem od zapisov naj bi mož ubil, "osolil" in pojedel svojo nosečo ženo. Moškega so pozneje usmrtili.

Arheologi so bili do zdaj skeptični glede teh zapisov, ker razen njih drugih dokazov ni bilo."Zgodovinarji so se spraševali, ali se  je to zgodilo ali ne," je povedal Owsley. "Sedaj imamo zelo prepričljiv dokaz, da se je zgodilo."