Harry Patch je bil vpoklican v vojsko z 18 leti in se je na strani antantnih sil boril v jarkih pri Ypresu v Franciji.

Zadnja leta je preživel v domu za ostarele v Wellsu. Že nekaj časa se ni počutil dobro, zjutraj pa je "tiho odšel," je dejal Andrew Larpent, upravnik doma.

Patch je o spominih iz vojne spregovoril šele, ko je bil star 100 let. Med drugim se je spominjal dogodka, ko je nemški izstrelek ubil tri njegove prijatelje, njega pa hudo ranil.

Nekaj dni je bil najstarejši britanski veteran in hkrati najstarejši moški Evropejec, potem ko je 18. julija umrl najstarejši človek na svetu, 113-letni Henry William Allingham.

Le še tri priče grozot
Nekateri sicer za zadnjega še živečega britanskega veterana štejejo Clauda Stanleya Choulesa, ki pa je leta 1926 emigriral v Avstralijo. Na svetu po uradnih podatkih živijo le še trije izmed dobrih 65 milijonov vojakov, ki so se bojevali v eni najhujših morij v človeški zgodovini. Poleg omenjenega Choulesa sta živa še 109-letni Kanadčan John Henry Foster Babcock in 108-letni Američan Frank Woodruff Buckles.

Poslednji vojak centralnih sil je bil Franz Künstler, ki je umrl lani v 108. letu starosti. Künstler se je boril tudi na jugozahodni fronti, ki je med letoma 1915 in 1917 potekala prek slovenskega ozemlja.

V vojni je po zgodovinskih podatkih umrlo 10 milijonov ljudi. Prva svetovna vojna je pomenila veliko prelomnico v družbeni, politični, socialni in kulturni zgodovini in je s tega vidika po mnenju številnih zgodovinarjev bolj vplivala na nadaljnji razvoj sveta kot druga svetovna vojna.

VIDEO DOGODKOV MED 1. SVETOVNO VOJNO