Ameriške sile so v ponedeljek izvedle napade na iranske cilje na otoku Kešm ob Hormuški ožini, poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike. Po navedbah ameriške strani je šlo za omejeno operacijo obrambne narave, katere namen je bil preprečiti nadaljnje iranske grožnje ameriškim vojaškim silam in ladijskemu prometu v regiji.

Po poročanju ameriških medijev naj bi bil eden od povodov za napad izstrelitev rakete iranske revolucionarne garde proti ameriškemu vojaškemu letalu. Ameriške sile naj bi nato ciljale tudi iranske raketne sisteme oziroma izstrelišče na otoku. Iranska državna tiskovna agencija IRNA je medtem poročala o več eksplozijah na otoku.

Napadi so del niza omejenih ameriških vojaških operacij proti Iranu, ki naj bi jih Washington v zadnjih tednih izvajal brez javnih napovedi. Ameriški uradniki naj bi želeli operacije ohraniti v tajnosti, da ne bi ustvarili vtisa, da se ZDA pripravljajo na obnovitev obsežnejših vojaških spopadov.

Trump govori o zmagi, ameriške sile nadaljujejo napade

Časovno je operacija še posebej zanimiva, saj je Trump le nekaj ur pred poročili o napadih govoril o možnosti dogovora z Iranom. Ameriški predsednik je novinarjem zatrdil, da so ZDA vojno že dobile, in zanikal, da bi po torkovih kongresnih volitvah načrtoval nove napade.

"Imeli smo vojno z Iranom. Zmagali smo," je dejal Trump in dodal, da se že več mesecev pravzaprav ne bojujejo.

Na družbenem omrežju Truth Social je medtem zapisal, da bi bil dogovor s Teheranom lahko dosežen, saj naj bi si ga Iran zelo želel. Tudi padec cen nafte je pripisal pričakovanjem, da se vojna ne bo nadaljevala.

Toda poročila o novih ameriških napadih kažejo, da razmere še zdaleč niso umirjene. Operacije naj bi se nadaljevale tudi v času, ko ameriška administracija javno poudarja možnost diplomatske rešitve.

Kešm je pomembna strateška točka

Otok Kešm leži ob vhodu v Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti. Na otoku so med drugim podzemni raketni kompleks, pomorsko oporišče in velika naprava za razsoljevanje morske vode.

Zaradi njegovega položaja ima otok pomembno vlogo v iranskem nadzoru nad območjem. Ameriška vojska ga je napadla že v prejšnjih fazah konflikta, v Washingtonu pa so po navedbah medijev razpravljali tudi o možnosti njegove zasedbe.

Morebitno nadaljnje zaostrovanje bi lahko imelo posledice tudi za svetovne energetske trge, saj je promet skozi Hormuško ožino ključen za dobavo nafte in plina.

Iran in ZDA naj bi še vedno iskala dogovor

Kljub vojaškim operacijam diplomatski kanali očitno ostajajo odprti. Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil intenzivne posredne pogovore z ZDA, ki potekajo prek posrednikov. Med njimi naj bi imela aktivno vlogo Katar in Pakistan.

Iran je pripravljen ponovno odpreti Hormuško ožino, vendar pod določenimi pogoji. Med drugim zahteva končanje vojne na vseh frontah, odmrznitev iranskega premoženja, odpravo naftnih sankcij in prenehanje ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč.

Iranski predstavnik je dejal, da bi bilo mogoče načrt za ponovno odprtje ožine izvesti v dveh dneh, če bi Washington sprejel iranske zahteve.

Carlson opozarja na možnost jedrskega napada

Ob novih napadih pa je dodatno pozornost pritegnila tudi objava nekdanjega voditelja televizijske mreže Fox News Tuckerja Carlsona. Ta je na družbenem omrežju X zatrdil, da bi lahko Trumpova administracija pod pritiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v prihodnjih dneh celo razmišljala o jedrskem napadu na Iran.

Carlson je kot morebitno tarčo navedel goro Pickaxe v osrednjem Iranu, kjer naj bi po navedbah izraelskih obveščevalnih služb Iran ponovno zagnal program bogatenja urana. Teheran takšne navedbe zanika.

Po Carlsonovih trditvah naj bi Netanjahu Trumpa pritiskal k uporabi jedrskega orožja, saj naj običajno konvencionalno orožje ne bi moglo uničiti globoko pod zemljo zavarovanih objektov. Kot možen rok za odločitev je omenil 7. november.

Za Carlsonove trditve ni neodvisno preverljivih dokazov. Niti Bela hiša niti izraelska vlada nista potrdili, da bi bila uporaba jedrskega orožja predmet resnih razprav. Gre za izjemno resne navedbe, ki jih je treba obravnavati z veliko previdnostjo, opozarjajo analitiki.

Carlsonova objava je sicer dodatno zaostrila razpravo o ameriški politiki do Irana, še posebej zaradi časovne bližine ameriških kongresnih volitev.

dezurni@styria-media.si