"Zahvaljujoč globalnemu topljenju imajo turisti morda poslednjo priložnost,da obiščejo Galapogos ali dalmatinsko obalo," je objavljeno na spletni strani turističnega portala Yahoo! Travel.
Najvišje na mestu najbolj ogroženih popotniških ciljev je otočje Maldivi, ki bi se po predvidevanjih znanstvenikov utegnilo že leta 2050 znajti pod gladino morske vode. Maldive letno obišče kar 600.000 turistov, tamkajšnja vlada pa že obravanava načrt preselitve domače populacije - 386.000 ljudi - na Šri Lanko, Avstralijo ali indijo.
Druga na listi je Dalmacija, ki je po navedbah portala turiste osvojila s svojimi plažamim in številnimi otoki. Najbolj ogrožena so naselja tik ob obali, pojem "hiša ob morju" pa naj bi v zadnjih letih zaradi dvigovanja morske gladine pridobil povsem nov pomen. Vseeno to ne odvrne množice turistov, da ne bi vsako leto uživali v dalmatinskih naravnih lepotah.
Tudi avstralski Veliki koralni greben je na črnem seznamu destinacij, ki jim grozi potop. Od leta 1990 se je naravna rast koral zmanjšala za 14 odstotkov. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo do leta 2050 povprečna temperatura okoliškega morja povzpela za 1,5°C, kar bi pomenilo odmrtje kar 95 odstotkov koral.
Najvišji afriški vrh Kilimandžaro letno obišče 15.000 alpinistov, toda ledeniki, ki gori zagotavljajo tako veličasten videz, hitro izginjajo. Od leta 1912 je afriški očak izgubil že 84 odstotkov svoje ledene površine. Do leta 2020 bo ostal brez najmanjše bele zaplate, se bojijo strokovnjaki.
Podobna usoda preži tudi na Alpe. Samo Švico zaradi smučarskih užitkov na leto obišče preko osem milijonov ljudi. Zaradi globalenga segrevanja bo država do leta 2100 izgubila 40 odstotkov zdajšnjih smučarskih središč, sicer pa že zdaj marsikatero smučišče obratuje zgolj s pomočjo umetnega snega. Izpostavimo še dejstvo, da je leta 2008 švicarski lastnik smučišča Ernen to prodal nekemu britanskemu podjetniku za samo en švicarski frank. Vzrok: proizvodnja umetnega snega je postala neobvladljiv strošek.
Število turistov, ki v enem letu obiščejo Galapagos, se je od leta 1990 početverilo, število zračnih poletov na otočje pa je med letoma 2001-2008 poraslo za 193 odstotkov. Strokovnjaki se bojijo, da bo takšna frekventnost turistov usodno škodovala "najčistejšemu biološkemu sistemu na svetu". Ogroženih je veliko naravnih vrst. Da bi zmanjšali naval turistov, Ekvador razmišlja o uvedbi visoke, kar 300 dolarjev znašajoče turistične takse.