"Moja mati je imela 12 otrok, vendar je večina izmed njih umrla v potresu," je dejal Maxi za tem, ko je pokril obrok, ki ga je dobil, da bi ga odnesel svoji družini. "Skupaj z mojo mamo nas je ostalo le še šest."

Za Maxija in številne druge Haitijce v povsem porušeni prestolnici veljajo zaradi naraščujoče lakote povsem nova pravila. Zaradi kraje hrane si kaj hitro lahko ob glavo. Pri iskanju živil so najuspešnejši prav otroci, vendar pa morajo vse, kar nagrabijo užitnega, ne glede na lakoto, ki jih pesti, deliti z drugimi.

Klici na pomoč
Po pričevanju dopisnika BBC-ja naj bi bila prestolnica posejana z znaki, na katerih piše SOS, "Potrebujemo pomoč" ali "Prosim, pomagajte nam". Na podlagi opazovanj nekateri humanitarni delavci sklepajo, da lakota in humanitarna kriza naraščata po vsej državi.

Združeni narodi ocenjujejo, da v državi, kjer sta bili podhranjenost in lakota del vsakdana že pred katastrofo, potrebuje hrano za preživetje trenutno okoli dva milijona Haitijcev. Kljub izjemnemu naporu držav in dobrodelnih organizacij je dostop do hrane omejen. Kot podatek lahko omenimo, da je do sobote hrana in humanitarna pomoč dosegla le okoli 207.392 ljudi v Port-au-Princeu in  113.313 ljudi drugod po državi.

Potres prekinil trgovske poti
Haitijske trgovske poti je katastrofalni potres povsem uničil. Sadje in zelenjava s podeželja sta sicer dosegljiva, vendar v izjemno majhnih količinah in po občutno višjih cenah. Uvoz hrane, ki predstavlja kar 48 odstotkov skupne državne porabe hrane, je popolnoma ohromljen. Celotna država se tako trenutno zanaša le na hrano, ki prihaja v državo v obliki človekoljubne pomoči.

Največje žrtve prav otroci
Med največjimi žrtvami potresa so predvsem otroci, saj jih je večina ostala sama. Njihovi starši so mrtvi ali so izginili v kaosu. Izgubili so svoje domove, prijatelje in občutek varnosti.

Po podatkih Unicefa je že pred potresom 380 tisoč otrok živelo v sirotišnicah, potres pa je njihovo bivanje na otoku samo še poslabšal.