Ob tem je pojasnil, da si to pravico jemlje kot predsednik svoje stranke in da bo vlada o tem odločala, ko bo postopek izbire formalno sprožen. Dejal je še, da je od sedmih evropskih socialdemokratskih voditeljev edini, ki je podprl Tonyja Blaira.

Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da ima z njim "tako ali drugače dobre izkušnje" in da je bil Blair pogosto navdih za marsikatero spremembo v njegovi lastni stranki. Ob tem je priznal, da je Irak madež na Blairovi politični karieri, saj je šlo za vojno, ki je bila po njegovem mnenju nepotrebna.

Merklova pregovorila tudi Sarkozyja
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je v petek razkril, da sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel dogovorila, da bosta podprla istega kandidata, imena pa  ni želel razkriti. Sarkozy je bil sicer prvi, ki je Blaira predlagal za predsednika, a ga je Merklova očitno pregovorila.

Osebno naj sicer ne bi imela nič proti njemu, a po njenem mnenju bi predsednik lahko postala tudi kakšna nepoznana politična osebnost iz ene od manjših članic. Ker bi predstavljal 500 milijonov ljudi in največje svetovno gospodarstvo, bi ga svet moral poslušati. Prav tako Merklova ne želi razkriti imena kandidata, dokler Lizbonska pogodba ne bo potrjena.

Švedsko predsedstvo EU bo posvetovanja z državami članicami o kandidatih za predsednika ali zunanjega ministra EU formalno sprožilo, ko bo jasna slika glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem. Po besedah predsednika luksemburške vlade Jeana-Clauda Junckerja bi to lahko storilo dan po tem, ko bo češki predsednik Vaclav Klaus podpisal pogodbo.