Te so sicer načrtovane za januar prihodnje leto, vendar bi bile lahko, po sobotni odločitvi pakistanskega predsednika Pervez Mušaraf o razglasitvi izrednih razmer, pod vprašajem. Kot je dejal pakistanski premier Šaukat Aziz je pakistanska vlada odločena razpisati volitve, vendar te najvrjetneje ne bodo januarja. ˝Smo odločeni, da izpeljemo volitve in da steče demokratični proces v Pakistanu,˝ je dejal Aziz. ˝Glede na to, kaj se zadnje dni dogaja, bo lahko prišlo do krajšega zamika, a pri tem ni bilo storjene še nobene odločitve.˝

V ponedeljek množične demonstracije
Vodja opozicijske islamistične stranke in velik nasprotnik predsednika Mušarafa Kuazi Hussain Ahmed je ljudi že pozval, da se v ponedeljek pridružijo k vsedržavnemu protestu proti pakistanskemu predsedniku. Kot je v govoru 20.000 glavi množici dejal Ahmed bodo na ta način s prestola vrgli vojaškega diktatorja. Pri protivladni kampanji pa se bodo Ahmedovi stranki pridružili tudi religijski učenjaki in odvetniki. ˝Jutri bomo sprožili naš boj zoper to odločitev. Odvetniki bodo jutri izvedli stavko. Mi bomo protestirali in bojkotirali sodišča,˝ je dejal nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Hamid Ali Khan. Odvetniki še menijo, da je odločitev o izrednih razmerah in obkolitvi glavnih pakistanskih sodišč s strani pakistanske vojske napad na neodvisnost sodstva v državi. Ahmed je ob tem obsodil tudi blokado televizijskih kanalov in aretacije političnih delavcev.

Pakistanska vojska je obkolila glavna sodišča v državi. Da gre pri tem za napad na neodvisnost sodišča pa so mnenja tamkajšnji odvetniki, ki so že napovedali stavko. © Reuters

Zaskrbljeni odzivi po svetu
Medtem se v svetu vrstijo zaskrbljeni odzivi na dogajanje v Pakistanu. ZDA so sicer izrazile razočaranje zaradi Mušarafovega koraka, Pentagon pa je kljub temu sporočil, da ZDA nimajo nobenih načrtov za zamrznitev vojaške pomoči v okviru vojne proti terorizmu. Po besedah tiskovnega predstavnika Geoffa Morrella ameriški obrambni sekretar Robert Gates, ki je na poti na Kitajsko, v zvezi z aktualnimi razmerami zaenkrat nima namena stopiti v stik s pakistanskim kolegom. Zaskrbljenost nad ukrepom pakistanskega predsednika sta sicer v soboto izrazili tudi Kitajska, ena od tesnejših pakistanskih zaveznic, in Francija. Pakistanski časniki pa so v današnjih izdajah predsednikovo odločitev obsodili. Razmere v Pakistanu medtem odmevajo tudi v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je izrazil zaskrbljenost nad uvedbo izrednih razmer. Kot je v sporočilu za javnost dejal Solana, se zaveda težav, s katerimi se Pakistan trenutno sooča na domačem političnem in varnostnem prizorišču. Toda vsakršen odklon od splošnega demokratičnega procesa ne more prinesti rešitve, je poudaril Solana, so sporočili iz Bruslja.

Številne aretacije
Poleg zased pakistanskih sodišč in televizijskih postaj ter začasni razveljavitvi ustave so po razglasitvi izrednih razmer sledile tudi številne aretacije. Kot je dejal pakistanski premier Šaukat Azid so preventivno začasno zaprli 400 do 500 ljudi. Med njimi je tudi vodja opozicijske stranke Javed Hašmi. ˝Mušarafovi dnevi so šteti. Prišel je čas za konec političnega vpliva vojske,˝ so bile zadnje besede predsednika stranke nekdanjega premierja Navaza Šarifa Muslimanska liga.

Mušaraf brani svojo odločitev

Pakistanski predsednik še vedno meni, da je bil odločitev o izrednih razmerah pravilna. © AFP

Pakistanski predsednik medtem še vedno brani svojo odločitev, saj meni, da ne more dovoliti, da bi država storila samomor. Dejal je še, da je Pakistan v krizi, ki jo je povzročila nasilje in sodstvo, ki je ohromilo vlado. Mušaraf je na predsedniških volitvah oktobra letos prejel veliko večino glasov, vendar se ni smel oklicati za zmagovalca. Vrhovno sodišče mora namreč preučiti pritožbe opozicije, ki je nasprotovala njegovi kandidaturi. Opoziciji se zdi sporno, da Mušaraf še vedno ostaja tudi vrhovni poveljnik vojske, saj se ni nikoli odpovedal generalski suknji. Kot vodja vojske namreč Mušaraf lahko razglasi izredne ukrepe in nagla sodišča.

Butova proti izrednim razmeram

Butova nasprotuje odločitvi Mušarafa o izrednih razmerah. © AFP

Pakistan v zadnjem mesecu pretresajo politični nemiri, ki so se začeli po vrnitvi prodemokratične voditeljice in nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto v državo. Slednja je sicer zaradi politične negotovosti pred odločitvijo sodišča o upravičenosti ponovne izvolitve Mušarafa odpotovala v Dubaj. Po odhodu nazaj v Pakistan je povedala, da namerava z drugimi političnimi vodji predebatirati o tem, da bi preklicali predsednikovo odločitev. Prav tako je pozvala mednarodno skupnost v upanju, da bodo imeli svobodne in pravične volitve. Sicer pa je Mušarafovo razglasitev izrednih razmer označila za poskus uvedbe vojaške oblasti, pri čemer pa ni izključila možnosti delitve oblasti. ˝Vse je odvisno od tega, ali bo general Mušaraf takoj obnovil ustavo in oblikoval neodvisno volilno komisijo, ki bo pripravila pravične, svobodne in nepristranske volitve,˝ je dodala v pogovoru za britanski BBC.

Butova se je v Pakistan vrnila 18. oktobra, potem ko je z Mušarafom sklenila dogovor o delitvi oblasti v zameno za njeno podporo pri njegovi ponovni izvolitvi. Mušaraf jo je oprostil obtožb o korupciji, zaradi katerih je osem let preživela v izgnanstvu. Ob vrnitvi v domovino so nanjo izvedli poskus atentata, v katerem je umrlo 136 ljudi.