Stranko je na temeljih militantnega marksizma leta 1974 ustanovil Abdullah Öcalan, uradno ime Kurdska delavska stranka pa je dobila štiri leta pozneje. Gre za stranko, ki združuje uporne Kurde, ki si z orožjem prizadevajo za ustanovitev neodvisne kurdske države. Hitro si je pridobila sloves neusmiljene organizacije, ki se ne brani politično motiviranih umorov in uničenja konkurenčnih skupin. Na muho je vzela predvsem podpornike vlade v Ankari in kurdske veleposestnike.

Od leta 1984, ko se je začel oborožen boj za od Turčije ločeni Kurdistan, je v raznih spopadih umrlo okoli 40.000 ljudi. Vlada v Ankari je Öcalana uspela ujeti in ga leta 1999 obsodila na smrtno kazen. Zaradi moratorija na njeno izvajanje, ki ga je Turčija uvedla zaradi pritiskov EU, so kazen Öcalanu leta 2002 spremenili v dosmrtno ječo. Zaradi zaprtja karizmatičnega vodje je PKK izgubila nekaj bojevitosti, tako da je s Turčijo sklenila sporazum o prekinitvi ognja in umiku upornikov z njenega ozemlja. Tudi Öcalan se je v ječi "spreobrnil" in začel poudarjati pomen političnih namesto vojaških prizadevanj za pravice kurdskega prebivalstva. Novembra leta 2003 je tako nastala politična stranka Kongra Gel, ki združuje nekdanje kurdske upornike.

Razmere so se poslabšale junija 2004, ko je PKK enostransko prekinila sporazum o ustavitvi ognja. Turiste in vlagatelje so kurdski uporniki takrat pozvali, naj se umaknejo iz Turčije. Okoli 3.000 oboroženih upornikov se je ustalilo v severnem Iraku, od koder napadajo vojaške in občasno tudi civilne cilje v Turčiji. V bojih med pripadniki PKK in turško vojsko je samo zadnji teden umrlo 18 ljudi, največ na strani upornikov. Vlada v Ankari je zato na mejo z Irakom namestila okoli 100.000 vojakov, ki se pripravljajo na vojaško posredovanje proti kurdskim upornikom.