20. avgusta so v bolnišnico sprejeli 34-letno nosečnico, ki je pet dni kasneje umrla. Zbolela in umrla sta tudi dva zdravstvena delavca. Do 15. septembra 2025 so potrdili že 81 primerov in 28 smrti, med njimi so bili štirje zdravstveni delavci.
V Kongu so doslej razglasili že 15 izbruhov ebole. Največji je bil leta 2019, najnovejši pa leta 2022. Genetska analiza kaže, da je trenutni izbruh najverjetneje nastal zaradi prenosa z živali na človeka.
Ebola je virusna bolezen, ki je bila prvič identificirana leta 1976 v vasi blizu reke Ebola v Zairu (danes Kongo) in Sudanu (danes Južni Sudan). Naravni gostitelj virusa so netopirji, ljudje pa se lahko okužijo po stiku z netopirji, šimpanzi in antilope. Bolezen se večinoma širi preko neposrednega stika s krvjo ali telesnimi tekočinami okuženih posameznikov ali živali.
Simptomi se običajno pojavijo po dveh do 21 dneh, začnejo se z vročino, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, glavoboli in vnetem grlu. Kasneje se simptomi poslabšajo in vključujejo bruhanje, drisko, bolečine v trebuhu, izpuščaj, krvavitve in na koncu šok. Brez zgodnjega zdravljenja lahko smrtnost doseže 50-90 odstotkov, odvisno od dostopnosti do visokokakovostne zdravstvene oskrbe.
Največji izbruh ebole v zgodovini je bil nastal leta 2013 v Gvineji, kjer se je razširil v Liberijo in Sijera Leone. Okuženih je bilo več kot 28.000 ljudi, umrlo pa je več kot 11.000 ljudi. Visokemu številu smrti so prispevali dejavniki, kot so pozna detekcija, počasna mednarodna reakcija, šibki zdravstveni sistemi, nezaupanje blasti, ter tradicionalne pogrebne prakse.
Trenutno je v Kongu več izbruhov, vključno z epidemijo mpoxa, kolero in morbili, ki prav tako zahtevajo zdravstveno oskrbo. Zaradi oboroženih konfliktov je moten transport in omejen dostop do nekaterih skupnosti.
Epidemijo je mogoče preprečiti s cepivom, ki je v kliničnih preskušanjih pokazalo stoodstotno učinkovitost, če je bila oseba ceopljena dovolj zgodaj. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že poslala 400 odmerkov cepiva v regijo, z več odmerki, ki bodo sledili.
Za obvladovanje izbruha ebole je ključno zgodnje odkrivanje, sledenje stikom, izolacija osumljenih primerov in cepljenje visokorizičnih skupin. Zgodnja izolacija in karantena lahko omejita širjenje, še posebej, če so na voljo ustrezni bolnišnični objekti. Epidemija v Zahodni Afriki 2014 je pokazala pomen terenskih bolnišnic za povečanje zmogljivosti zdravstvenih storitev.