"Ljudje v glavnem tarnajo. Vseeno pa prevladuje mnenje, da je bila osamosvojitev edina smiselna izbira in da poti nazaj pod srbsko nadvlado ni več. Če Kosovo primerjam z Bosno, sem bistveno bolj optimističen. Država ima politično oblast, ki vlada, in čeprav bo za rekonstrukcijo gospodarstva potreben čas, bo ta bistveno krajši kot v Bosni," meni Klemen Miklavič, nekdanji višji svetovalec za visoko šolstvo in etnične skupnosti pri OVSE-jevi misiji na Kosovu. Tretja obletnica samostojnosti je sicer v tej najmlajši, a tudi najrevnejši evropski državi, minila brez večjega slavja.

Elektrika nekaj ur na dan
"Položaj srbske manjšine ni zavidljiv. Po zmanjšanju finančne podpore iz Beograda so se v srbskih enkalavah prebivalci nekoliko omehčali, se sprijaznili z realnostjo in znova navezovati predvsem trgovske stike z Albanci," je kosovsko stvarnost opisal Miklavič in pri tem izpostavil nedelujočo infrastrukturo, zlasti električno. Veseli pa ga padec kriminalitete v zadnjih letih, saj je policija resno pristopila k delu.

O morebitnem združevanju z Albanijo Miklavič meni, da so takšna namigovanja prenapihnjena in v veliki meri služijo podpihovanju že tako "krivičnih stereotipov o Albancih".

Dokument: ZN so vedeli
Dojemanje Kosova v svetu je v zadnjih tednih neločljivo povezano z obtožbami o vpletenosti zdajšnjega političnega vrha, vključno s premierjem Hashijem Tachijem, v trgovino z organi. To dokazuje tudi na novo odkriti dokument, po katerem naj bi v ZN že leta 2003 vedeli za trgovino, v kateri je življenje izgubilo več sto ljudi, predvsem Srbov.

Javnost je sicer o krutih dogodkih prva obvestila nekdanja haaška tožilka Carla del Ponte leta 2008, pred tedni pa je zelo odmevalo poročilo Dicka Martyja, poročevalca Parlamentarne skupščine sveta Evrope, ki je za vpletenost v trgovino z organi neposredno obtožil sedanji kosovski politični vrh. Po mnenju Miklaviča je sicer Martyjevo poročilo predvsem politični dokument.

Slovenci dobrodošli
"Tako Albanci kot Srbi in Bošnjaki na Kosovem Slovence sprejemajo zelo toplo. Zlasti starejši Albanci imajo Slovenijo v spominu kot nekdanjo bratsko republiko, ki je prva opozarjala na njihov problem. Slovenija velja za vzor. Upam, da se tega naša politična elita zaveda, saj se takšna prednost lahko kaj kmalu zgubi z gradbenimi aferami, dolgovi bank, neetičnim delovanjem podjetnikov ... Problem je tudi stereotip in slabšalni odnos do Albancev, ko se posplošuje dejanja organiziranega kriminala in zadnje čase vojnih zločinov na celotno prebivalstvo," končuje Miklavič.