NPT, ki je bila osnovana v obdobju hladne vojne, veljati pa je začela 5. marca 1970, je najuniverzalnejša veljavna pogodba o nadzoru orožja. Po navedbah Združenih narodov, na katere se sklicuje dpa, jo je doslej podpisalo 191 držav. Med njimi je tudi Slovenija.

Cilj NPT je ustaviti jedrsko oboroževalno tekmo in doseči jedrsko razorožitev. Vendar pa v pogodbi ni določen točen datum za razorožitev, kar velja za glavno težavo. Države drugim državam prav tako ne smejo posredovati tehnologije. Pet držav – Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska in ZDA –, ki so jedrsko orožje preizkusile pred oblikovanjem NPT, so bile označene za države z jedrskim orožjem in obvezane k prizadevanju za "učinkovite ukrepe" v smeri jedrskega razoroževanja. Druge države so bile označene za države brez jedrskega orožja, za katere pa velja popolna prepoved pridobivanja jedrskega orožja.

Iran grozi z odstopom
Nekaj držav pristopnic k pogodbi je pozneje od nje odstopilo. Severna Koreja je od pogodbe odstopila leta 2003, Iran, ki se v luči svojega jedrskega programa sooča z očitki zahodnih držav, pa prav tako nenehno grozi z odstopom od pogodbe. Pakistan, Indija in Izrael podpis pogodbe na drugi strani še vedno zavračajo. Ker so jedrske države nenaklonjene razkritju in uničenju svojih zalog orožja, dobijo države brez jedrskega orožja po poročanju AFP tako malo spodbude za vztrajanje pri pogodbi.

Pozivi k revidiranju pogodbe
Po mnenju strokovnjakov pa je NPT zdaj nujno treba revidirati, če se želi uspešno spopasti z izzivi današnjega časa – širjenjem orožja v Severni Koreji, Iranu in Siriji. ZDA morajo pri tem prevzeti vodilno vlogo in podpreti legitimnost pogodbe ter celotnega režima neširjenja orožja, prav tako pa tudi razkriti svoje zaloge orožja, še menijo strokovnjaki. Bližajoči se odhod ameriškega predsednika Georgea Busha je sicer oživil upanja, da bi novo ameriško vodstvo lahko podprlo NPT. NPT je po besedah izvršnega direktorja Združenja za nadzor orožja v Washingtonu Daryla Kimballa namreč ustvarila svet držav z jedrskim orožjem in brez njega, ki ne more vztrajati neomejeno dolgo. "Jedrsko orožje je nevarno ne glede na to, kdo ga poseduje," je še dejal Kimball.