NLadje, ki so na kopno prepeljale številne žrtve tragedije, so se na pot pred sto leti odpravile ravno iz kanadskega pristanišča Halifax, ki je 15. aprila 1912 ob 0.27 po krajevnem času prejel Titanikov klic na pomoč. V mestu je tudi pokopanih 150 potnikov Titanika, ki nesreče niso preživeli. V brodolomu je sicer umrlo več kot 1500 od 2208 potnikov.

Stoto obletnico nesreče "nepotopljivega" Titanika s številnimi slovesnostmi, mnoge od katerih vodijo potomci potnikov nesrečne ladje, beležijo po vsem svetu. Posebej velik pomen ima dogodek v Veliki Britaniji, Kanadi, na Severnem Irskem in v ZDA, kjer pri slovesnostih sodelujejo muzeji, umetniki in znanstveniki.

V Halifaxu so se slovesnosti začele bližati vrhuncu že v soboto popoldne, ko se je po mestu izpred Muzeja Atlantika sprehodila žalna procesija v spomin na žrtve tragedije. Udeleženci so v rokah nosili svečke, spremljala pa jih je konjska vprega, ki je vlekla krsto. Procesija se je na poti ustavila na več spominskih točkah.

Na koncu se je procesija ustavila pred mestno hišo v Halifaxu, kjer so v spomin na žrtve Titanika priredili slovesen koncert z glasbo, ki so jo na potovanju poslušali potniki parnika.

Poleg slovesnosti na kopnem so se dogodku poklonili tudi s posebnim obredom na morju. Na kraju brodoloma sta se namreč srečali ladji Balmoral, ki je pot kot Titanik začela v Southamptonu, in Azamara Journey, ki je odplula iz New Yorka.

Kapitan Azamara Journeyja je simbolično razglasil trk ladij in izdal slovesen klic na pomoč. Približno 1700 potnikov na krovu Balmorala in Azamara Journeyja je nato v morje začelo metati žalne vence.

Z otvoritvijo posebnega spomenika, na katerem so navedena imena vseh žrtev nesreče, so obletnico obeležili tudi v severnoirskem Belfastu, kjer so 269 metrov dolgo, 28 metrov široko in 53 metrov visoko nesrečno ladjo zgradili.