Trinajst let po grozljivem pokolu bo v BiH poleg spominske slovesnosti tudi dan žalovanja za žrtvami. V spominskem centru Potočari v Srebrenici so od odprtja leta 2003 pokopali 2900 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice, na tokratni slovesnosti pa jih bodo še 307. Gre za fante in moške, stare od 14 do 75 let, katerih posmrtne ostanke so izkopali iz 60 množičnih grobišč po državi. To so tudi edina že identificirana trupla žrtev tega pokola, ki je zahteval življenja več kot 8000 moških in fantov, medtem ko morajo posmrtne ostanke več tisoč žrtev še identificirati.

Slovesnosti se bosta letos poleg drugih visokih gostov iz tujine na povabilo srebreniškega župana Abdurahmana Malkića udeležila tudi evropski poslanec Jelko Kacin in podpredsednica evropskega parlamenta Diana Wallas. Ob današnji obletnici je svoje sožalje svojcem žrtev izrazil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis. Poleg sožalja pa je slednji izrazil tudi ogorčenje nad tem, da sta glavna snovalca srebreniškega pokola še vedno na prostosti, in pozval pristojne, da ju čim prej privedejo pred roko pravice.

Spomenik v spomin na žrtve pokola v Srebrenici. Stoji v Potočarah blizu Srebrenice. © AFP

OZN in Nato sta jih pustila na cedilu
Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov, Radislava Krstića in Ratka Mladića , je ofenzivo na mesto, ki ga je varovalo kakih 400 nizozemskih pripadnikov mirovnih sil ZN, začela na začetku julija 1995. Muslimanska stran je modre čelade takrat prosila, naj jim vrnejo orožje, ki so jim ga zasegli, a so prošnjo zavrnili. Srbske enote so zavzele več položajev modrih čelad okoli mesta in za talce zajele kakih 30 nizozemskih vojakov. Nizozemski poveljnik je Nato večkrat prosil za letalski napad na položaje bosanskih Srbov, a so prošnjo zavrnili. Ko so Srbi dvignili svojo zastavo nad Srebrenico, sta nizozemski letali odvrgli bombi na srbske položaje, vendar so nadaljnje napade ustavili, ko so Srbi zagrozili z usmrtitvijo Nizozemcev in obstreljevanjem beguncev. Srebrenica je 11. julija padla v srbske roke.

Skupina kakih 15.000 moških je nekaj ur pred padcem enklave pobegnila v hribe proti več kot sto kilometrov oddaljenem območju Tuzle, ki je bilo pod nadzorom muslimanskih sil. Kakih 20.000 žensk in otrok, med njimi tudi kakih 2000 fantov, starejših in bolnih moških, pa se je zateklo na sedež nizozemskih modrih čelad v bližnje Potočare v upanju, da jih bodo zaščitili, a jih niso. Bili so le neme priče ločevanju moških in fantov ter žensk in starcev, ki so jih nato bosanski Srbi na tovornjakih in avtobusih odpeljali v neznano, vse to pa v navzočnosti televizijskih kamer. Pozneje se je izvedelo, da so moške peljali v smrt, ženske, otroke in starce pa na druga muslimanska območja. Nizozemske modre čelade so se 13. julija predale, tri dni pozneje pa Srebrenico brez orožja in opreme zapustile, s tem pa tudi na tisoče ljudi.

Neusmiljeno pobijanje
Srbske sile so 13. julija začele pobijati neoborožene muslimanske moške v skladišču v bližnji vasi Kravica. Pobijanje so nadaljevali vse do 19. julija, trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih, ki so jih pozneje v strahu pred odkritjem in v želji po zakrivanju zločina bosanski Srbi izkopali in pokopali v ducat množičnih grobišč po BiH. Pogosto so pri tem uporabljali kar buldožerje, tako da je kosti žrtev mogoče najti v več grobiščih, kar identifikacijo dodatno otežuje. Mnoge bežeče bosanske muslimane so pobili bosanski Srbi v gozdovih, preoblečeni v uniforme modrih čelad, ali v obstreljevanjih, nekatere so ujeli ali so se sami predali. Nekatere so nato odpeljali v zbirne centre.