Informacijska zatemnitev je bila 20 let tako učinkovita, da večina mladih Kitajcev ne ve ničesar o teh pomembnih dogodkih. Novinarji brez meja

Oblasti naj bi preprečile dostop do trga več tujim novinarskim ekipam. Velikemu številu političnih disidentov je bil odrejen hišni pripor, na kar je opozorila tudi organizacija Amnesty International. Zeng Jinyan , borka za človekove pravice, je na svojem blogu zapisala, da v četrtek sploh ne bo mogla zapustiti svojega pekinškega stanovanja. Nekateri so bili prisiljeni prestolnico celo zapustiti.

Svoboda le beseda, ki v realnosti ne obstaja
V sredo se je na Kitajsko preko Macaa poskušal vrniti drugi najbolj iskani voditelj študentskih protestov izpred 20 let, Wu'er Kaixi , ki je po usodnih dogodkih zbežal v Tajvan. Wu'er naj bi se želel predati kitajski vladi, da bi lahko znova videl svoje starše, ki ga na Tajvanu niso smeli obiskati, vendar pa ga kitajske oblasti ne spustijo v državo. Tudi drugim disidentom, ki živijo v tujini in so se želeli udeležiti edine načrtovane spominske slovesnosti v Hongkongu, so oblasti prepovedale vstop v to posebno administrativno enoto Kitajske, kjer je svoboda govora sicer vsaj formalno zagotovljena.

Krvave številke

Po podatkih kitajskih oblasti naj bi bilo v protestih skupaj z vojaki 241 ljudi mrtvih, sedem tisoč pa ranjenih. Po nekaterih podatkih naj bi bilo mrtvih več kot dva tisoč. Nekaj takega naj bi sprva poročal tudi kitajski Rdeči križ, ki pa je to kasneje zanikal.

"Počastite spomin z uvedbo demokracije"
"Kitajska, ki je naredila ogromen gospodarski napredek in obenem upravičila svoje mesto globalnega velikana, mora javno raziskati temne dogodke svoje preteklosti," je v svoji izjavi dejala Hillary Clinton . Kitajske oblasti je tudi pozvala, naj izpustijo vse zapornike, ki so še vedno zaprti zaradi dogodkov, ki so se odvijali četrtega junija. "Kitajska bi lahko počastila spomin na krvav dan s tem, da bi uvedla vladavino prava in varstvo mednarodno priznanih človekovih pravic," je še dodala.

Peking že v kočljivejših obdobjih blokira dostop do spletnih strani, kot so YouTube, kitajski servis BBC in organizacije za svobodo medijev Novinarji brez meja. © AP

Zatemnitev tujih medijev
Kitajska je ob obletnici protestov blokirala spletne strani, internetne forume in spletne mreže, kot je Twitter. S tem naj bi ob obletnici krvavih dogodkov v noči s 3. na 4. junij 1989 poskušala zajeziti politične razprave na svetovnem spletu. Kitajske oblasti so se lotile tudi poročanja tujih televizij, tako da se ob poročilih o obletnici na britanskem BBC in ameriškem CNN zatemnijo zasloni. Po navedbah nekaterih bralcev časopisov pa so v nekaterih mednarodnih časnikih na Kitajskem zmanjkale določene strani. "Informacijska zatemnitev je bila 20 let tako učinkovita, da večina mladih Kitajcev ne ve ničesar o teh pomembnih dogodkih," so dodali Novinarji brez meja.

Ubitih več tisoč ljudi
Kitajske oblasti so v noči s 3. na 4. junij leta 1989 nasilno zatrle prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru. Ubitih je bilo več sto, po nekaterih virih celo več tisoč ljudi, za oblasti v Pekingu pa je dogajanje tudi dve desetletji kasneje tabutema.

Prodemokratično gibanje na Tiananmenu se je sicer začelo že sredi aprila 1989, ko se je javno žalovanje za pokojnim nekdanjim voditeljem partije in priljubljenim reformistom Hu Yaobangom postopno spremenilo v pozive študentov k političnim reformam in ukrepom proti korupciji. Oblasti pa so študentske demonstracije razglasile za "kontrarevolucionarni upor" in nad protestnike poslale vojsko.