Z letalom srbske vlade so posmrtne ostanke prepeljali na beograjsko letališče. Na krovu so bili po poročanju srbskih medijev Mladičev sin Darko, vnukinja ter srbski minister za pravosodje Nenad Vujić s sodelavci.

Pripadniki srbske vojske so krsto, prekrito s srbsko zastavo, prenesli iz letala v vozilo, posmrtne ostanke so nato prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer bodo opravili obdukcijo.

Spominska slovesnost za Mladićem bo predvidoma v soboto potekala v središču Beograda, pokopali pa naj bi ga v ponedeljek. Slovesnost naj bi se začela v cerkvi v beograjskem predmestju, nato pa bodo Mladiča pokopali na pokopališču poleg njegove hčerke.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da na pogrebu pričakujejo več deset tisoč ljudi.

Sodeč po posnetkih so bile ob cesti, po kateri je peljal konvoj z Mladićevo krsto, nameščene srbske varnostne sile, mnogi pripadniki so vozilo pospremili s salutiranjem.

Na nadvozih so se zbrali Mladičevi podporniki, opaziti je bilo mogoče tudi številne transparente z napisi, kot so "General, hvala", "Ratko Mladić, srbski heroj", "Junaki nikoli ne umrejo" in "Dobrodošel doma, general.

Država je imela pri prevozu posmrtnih ostankov veliko vlogo. Posmrtne ostanke so družini predali na letališču Rotterdam-Haag, od koder so jih v Beograd prepeljali z letalom srbske vlade. Na krovu so bili Mladičev sin Darko, vnukinja Anastasija in srbski minister za pravosodje Nenad Vujić. Krsto, prekrito z zastavama Srbije in Republike Srpske, je iz letala prineslo šest srbskih vojakov.

Čeprav je pravosodni minister Nenad Vujić dan po Mladičevi smrti napovedal pokop z "najvišjimi državnimi in vojaškimi počastitvami", končni uradni status pogreba ostaja negotov. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da je končna odločitev o organizaciji v rokah družine, država pa bo zagotovila logistiko in varnost.

Ratko Mladić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini glavni poveljnik vojske Republike Srpske. Haaško sodišče ga je leta 2017 obsodilo na dosmrtni zapor, sodba pa je postala pravnomočna leta 2021. Obsojen je bil za genocid v Srebrenici, kjer je bilo julija 1995 ubitih več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, ter za zločine med večletnim obleganjem Sarajeva in preganjanje nesrbskega prebivalstva.

Združeni narodi in Evropska unija so po njegovi smrti znova opozorili na nesprejemljivost veličanja pravnomočno obsojenih vojnih zločincev