Prepričani so, da se omenjeni sklep " poskuša izigrati tudi z ustavno spornimi dejanji". V zavodu opozarjajo na izjavo predsednika republike Danila Türka, da je treba v Piranskem zalivu poiskati rešitev, ki ne bo sredinska črta v zalivu, ker to zahtevajo interesi in zahteve obeh držav. Ta izjava po njihovem prepričanju pomeni, da se je Türk " pripravljen pogovarjati o delitvi Piranskega zaliva, čeprav je DZ pred tremi dnevi sprejel povsem nedvoumen sklep, da je celoten Piranski zaliv slovenski".

Očitki Zavoda 25. junij se nanašajo tudi na izjave ministra za pravosodje Aleša Zalarja in nekaterih poslancev, da bi bilo v primeru mediacije možno iskati kompromise, ko bi se bila Slovenija pripravljena odreči delom nesporno slovenskega ozemlja in morja. V zavodu so prepričani, da te izjave pomenijo ustavno sporno početje, saj " dopuščajo možnost odtujitve slovenskega ozemlja in morja, ki ga je kot nesporno slovensko opredelil tudi najvišji slovenski zakonodajni organ, državni zbor".

V zavodu so od referendumskih aktivnosti odstopili na osnovi sprejetja dogovorjenega sklepa v DZ, ki pa se ga po njihovem mnenju poskuša izigrati tudi z ustavno spornimi dejanji.

" Nikakršni pritiski Nata, ZDA ali drugih držav ne morejo biti opravičilo za tako početje," menijo v Zavodu 25. junij. Kot so zapisali, bi moral vrh slovenske politike nemudoma seznaniti države članice Nata in EU o vsebini dokumenta in jih pozvati, " naj skladno z vsebino tega dokumenta spodbudijo Hrvaško, naj se nemudoma umakne z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja in naj preneha s poskusi, da Sloveniji odvzame teritorialni stik z mednarodnimi vodami"

'Na srečanju Pahor-Sanader nič novega'
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes v Splitu izjavil, da od torkovega srečanja premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Iva Sanaderja, na Mokricah ne pričakuje nič posebnega. "Ne vem, kaj novega se lahko zgodi," je povedal Mesić odgovoril na novinarsko vprašanje o pričakovanjih od sestanka premierov. Ostaja samo dvom, " ali bodo Slovenci zbrali 40.000 podpisov za referendum" o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, je dodal.

Mesić je podprl v petek sprejeto izjavo hrvaškega sabora v zvezi z mejnim sporom s Slovenijo, v kateri je izrazil nestrinjanje s sklepom o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov, ki ga je v sredo sprejel državni zbor. " Če neka država pravi, da je njeno ozemlje na prostoru druge države, potem mora druga država na to odgovoriti. Slovenska politična elita enostavno prihaja v protislovje, oni pravijo - ne smemo prejudicirati meje, njihov parlament pa sprejme odločitev, da je celoten Piranski zaliv slovenski. Zame se tu razprava konča in treba je iti pred Meddržavno sodišče v Haagu ali na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Mislim, da je to logična rešitev," je dejal.

Mesić je skeptičen, da se na srečanju med Pahorjem in Sanaderjem lahko zgodi kaj posebnega. © BOBO

  Poudaril je, da so dejanja slovenske politike nepotrebna za Slovenijo, Hrvaško in celotno regijo. " Vstop Hrvaške v EU in Nato bi spodbudil vse države bivše Jugoslavije, da izpolnijo evropske standarde in pogoje," je dodal in ob tem ponovil, da gre za dvostransko vprašanje, ki je bilo odprto že v času, ko je Slovenija vstopala v EU, vendar takrat Hrvaška Sloveniji ni delala težav. " Žalosti me, da nas Slovenija na tak način ustavlja prav v času, ko zaključujemo pogajanja o vstopu v EU," je še poudaril.

ZDA: Slovenija naj pravočasno ratificira
" Od Slovenije pričakujemo, da pravočasno zaključi postopek ratifikacije, da bi izrekli dobrodošlico obema državama, Hrvaški in Albaniji, na vrhu ob 60. obletnici Nata 3. aprila ," je tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Rob McInturff odgovoril na vprašanje o slovenski pobudi za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, ki je zaključek postopka ratifikacije postavila pod vprašaj, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na vprašanje o skrajnem roku predaje dokumentov o ratifikaciji State Departmentu kot depozitarju Washingtonske pogodbe je tiskovni predstavnik odgovoril, da v skladu z razlago pravne službe State Departmenta Washingtonska pogodba ne vsebuje " določila, ki zahteva, da se vlado ZDA vnaprej obvesti o ratifikaciji do določenega datuma ". " Hrvaška mora svojo listino o pristopu predati najkasneje do 3. aprila oziroma do prvega dneva vrha," je še dejal McInturff.

Pozivi se pridružuje tudi Scheffer
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je v petek po srečanju obrambnih ministrov zveze Nato v poljskem Krakovu pozval Slovenijo, naj stori vse, da bi Hrvaška lahko postala članica zavezništva na aprilskem vrhu v Strasbourgu in Kehlu. Kot je dejal, sicer " ne skriva zaskrbljenosti ", vendar pa gre po njegovih besedah po drugi strani za načelo demokracije, ki je izredno pomembno. Poudaril je, da je Slovenija demokratična država. " Sloveniji ne moremo zameriti, ker je demokracija in ker uporablja demokratične mehanizme, kadar državljani odločijo, da jih je treba uporabiti, " je dejal.

De Hoop Scheffer je še pozval ljudi v Sloveniji, naj na kakršenkoli način omogočijo, da bo zavezništvo na vrhu v svoje vrste sprejelo tudi Hrvaško. Ob tem je opozoril, naj ne povezujejo stvari in sporov, ki niso neposredno povezani z vprašanjem članstva v Natu.

Sanader: Za Hrvaško je proces ratifikacije vstopa v Nato zaključen
Hrvaška meni, da je proces ratifikacije njenega protokola za vstop v Nato sklenjen v vseh državah članicah, ter pričakuje, da bo slovenski državni vrh zelo jasno odgovoril na zahteve za razpis referenduma, je izjavil hrvaški premier Ivo Sanader . Dodal je, da je " igra z referendumom nesprejemljiva" .

" Pričakujem in sem prepričan, da bo Hrvaška v Strasbourgu in Kehlu članica Nata. Vse, kar se dogaja v Sloveniji glede referenduma, ni dobro, sicer pa ne škodi Hrvaški in se strinjam s predsednikom Mesićem, da predvsem škodi Sloveniji," je izjavil predsednik hrvaške vlade, ki je na uradnem obisku v Franciji. " Pričakujem, da bodo slovenski politični voditelji našli način, da bo Hrvaška z Albanijo na srečanju, na katerem bodo praznovali 60 zelo uspešnih let Nata ", je še dodal.