Petkov vrh Trump - Putin na Aljaski se je zgodil brez zgodovinskega preboja. Ni bilo niti dogovora vsaj glede začasnega premirja v najhujšem spopadu na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Komentatorji v vsaj v zahodnih državah so si pretežno edini, da je ameriški predsednik Donald Trump na ameriški zemlji na veličasten način sprejel ruskega kolega Vladimirja Putina, a nato ni izpolnil obljube, da je prav on tisti, ki bo Rusijo hitro in učinkovito prisilil k dogovoru.
Veliko začudenja je povzročil tudi protokol po pogovorih, ko je pred novinarji v nasprotju z navado glede razmerij med gostiteljem in gostom najprej spregovoril Putin, predsednika pa nista želela odgovoriti na nobeno vprašanje iz prisotne publike. Trump je dejal le, da je zdaj na Ukrajini, da naredi korak naprej in da bo potrebna tudi pomoč Evrope. Mnogi so opazili tudi, da se je Trump po srečanju s Putinom odpovedal mišljenju, da je treba pred resnimi pogovori o mirovnem sporazumu najprej doseči premirje, temveč je začel govoriti o takojšnji sklenitvi končnega dogovora.
Za Ukrajino naj bi uvedli kvazi 5. člen
Trump je po vrhu poklical ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, govoril je tudi z nekaterimi evropskimi voditelji. Če gre verjeti neimenovanemu viru, naj bi ZDA ob tem za Ukrajino predlagale varnostna zagotovila, podobna 5. členu Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno ali več članic Nata pomeni napad na vse.
Po navedbah vira naj bi takšna zagotovila predlagal ameriški predsednik Donald Trump v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji. Trump naj bi se o tem prej dogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Zakaj bi Putin to podprl?
Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je bila med voditelji, ki so govorili s Trumpom, je potrdila, da je predsednik ZDA podal idejo za varnostna zagotovila po navdihu 5. člena Severnoatlantske pogodbe, poroča STA.
Izhodišče za dogovor bi bila klavzula o kolektivni varnosti, ki bi Ukrajini omogočila, da bi lahko izkoristila podporo vseh svojih držav partneric, vključno z ZDA, ki bi bile pripravljene ukrepati, če bi bila država ponovno napadena, je dejala Meloni, ki si za takšno rešitev prizadeva že več mesecev.
Ukrepanje držav partneric ne bi nujno pomenilo vojne, je Meloni dejala že marca, ko je o tem govorila z italijanskimi senatorji. 5. člen Severnoatlantske pogodbe sicer dovoljuje uporabo sile, a je to le ena od možnosti, je pojasnila.
Da so voditelji s Trumpom res govorili o tovrstnih varnostnih zagotovilih, je za AFP potrdil še en neimenovan vir, ki pa je dejal, da nihče ne ve, kako bi takšna zagotovila delovala in zakaj bi se z njimi strinjal Putin.
Nedeljsko popoldne v znamenju iskanju evropske taktike
Voditelji Francije, Nemčije in Združenega kraljestva bodo v nedeljo gostili virtualno srečanje zaveznic Ukrajine v okviru t. i. koalicije voljnih.
Na srečanju naj bi voditelji med drugim razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino v okviru morebitnega prihodnjega mirovnega sporazuma z Rusijo. Kdo vse bo na njem sodeloval, še ni znano.
Sklic srečanja, ki ga bodo skupaj koordinirali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer, sledi dolgo pričakovanemu petkovemu srečanju ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski.
Ne pozabite, da za Rusijo stoji Kitajska!
Zgodilo se bo samo tako. Rusija dobi kar hoče, Ukrajina dobi jamstvo 5. člena, članstvo v EU in to je …
Putler kuha Dumpa!