Kot je ob predstavitvi predlogov pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Ukrajina po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v letih 2026 in 2027 za delovanje države in osnovnih storitev ter nadaljevanje boja proti ruski agresiji potrebovala okoli 135 milijard evrov. Komisija danes predlaga, da bi EU pokrila dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov.

Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo držav članic EU, po besedah von der Leyen predvideva zadolževanje unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi za poroštva uporabili evropski proračun.

Druga možna rešitev pa predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Evropska komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v članicah EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se oziroma se še bodo pretvorile dospele ruske obveznice. Ta predlog - Ukrajina bi posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo - bi potreboval podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu EU, je pojasnila von der Leyen.

Foto: Profimedia Ukrajina, ruski napad Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je pojasnil, da je na evropskih finančnih institucijah, vključno s komercialnimi bankami, za 210 milijard denarnih sredstev. Od tega nameravajo v prihodnjih dveh letih za podporo Ukrajini nameniti po 45 milijard letno. Za pozneje bo na razpolago še 75 milijard, saj morajo 45 milijard evrov pustiti za odplačilo obstoječega posojila Ukrajini v okviru skupine G7.

Glede skrbi Belgije, kjer je shranjena večina zamrznjenega ruskega premoženja, je von der Leyen poudarila, da so jim "zelo pozorno prisluhnili in skoraj vse tudi upoštevali v pripravi predlogov". "Vključujejo zelo močne varovalke, da bi zaščitili države članice in kar se da zmanjšali tveganja," je dejala.

Po pojasnilih Dombrovskisa bi morale države članice zagotoviti poroštva za posojilo, ki bi jih uporabili le, če bi morale finančne institucije Rusiji vrniti sredstva. "Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno," je povedal.

Po navedbah neimenovanih uradnikov komisije bi morale članice za leti 2026 in 2027 zagotoviti za 105 milijard evrov poroštev, od leta 2028 pa bi jih zagotavljali iz rezerve proračuna EU. To bi bilo sicer ob dopolnitvi trenutnega dolgoročnega proračuna EU, ki jo je danes predlagala komisija, možno že v prihodnjih dveh letih.

Kot je še dejal komisar, predlogi vključujejo tudi varovalke za zaščito evropskega zasebnega premoženja pred ukrepi Moskve v Rusiji in njenih partnerskih državah.

Predsednica komisije se sicer na današnji novinarski konferenci ni strinjala z belgijskim premierjem Bartom De Weverjem, da bi lahko uporaba zamrznjenega ruskega premoženja ogrozila prizadevanja za mir v Ukrajini, ki so v zadnjih tednih znova dobila zagon. Meni, da bi lahko to celo pozitivno vplivalo na pogovore.

"Sporočilo Rusiji je, da reparacijsko posojilo ali zadolževanje EU - ena od obeh možnosti - povečuje ceno vojne zanjo in jo vabi za pogajalsko mizo, da bi končno našli mir," je povedala.

Dve možni rešitvi financiranja podpore Ukrajini, ki ju je mogoče po neuradnih informacijah tudi kombinirati, je Bruselj predstavil dva tedna pred vrhom voditeljev držav članic unije. Ti bodo skušali doseči dogovor o načinu financiranja.

dezurni@styria-media.si