Čeprav je Kuršumlija blizu Kosova, v tej občini ni bilo nikoli mešanih srbsko-albanskih zakonov. Celo redke prijateljske vezi med Srbi in Albanci so bile po vojni leta 1999 prekinjene.

A pred desetimi dnevi sta v tamkajšnji hribovski vasici Sagonjevo v zakonski jarem stopila 35-letni Zoran Tomić in eno leto mlajša Edmonda Kardaku. Kot sta povedala za medije, ju razlike v njunem poreklu in veri ne motijo, edino resnične prepreke so jezikovne. Zato sta si našla prevajalca, ki bo živel pri njiju, dokler se ne naučita srbsko oziroma albansko.

Po srečo odšel v Albanijo
Zoran se je po več neuspešnih poskusih, da se poroči in si ustvari družino, odločil, da poskusi srečo v Albaniji. In po samo treh dneh iskanja po albanskih vaseh se mu je posrečilo. V neki vasi blizu Skadra je naletel na Edmondo in rodila se je ljubezen na prvi pogled, tako zanjo kot zanj.

Kot pravi ženin, Edmondini starši poroki niso nasprotovali, zahtevali pa so, da se spoštujejo albanski običaji. Da je lahko nevesto okrasil z zlatom, kot veleva albanska tradicija, je moral prodati bike, a kot zatrjuje, mu ni žal. Vsem sokrajanom, ki z nezaupanjem gledajo na njegov zakon, priporoča, da si tudi sami srečo v ljubezni poiščejo drugje, če je ne najdejo doma.

"Takoj ko sta me poklicala, sem prišel in ostal nekaj dni. Zdaj ju intenzivno učim jezika, kupili smo slovarje, svinčnike in zvezke in po nekaj ur na dan se učimo albanščine in srbščine," je povedal lokalni prevajalec Blagoje Mitrović, ki si šteje v čast, da lahko zakoncema pomaga pri njunem skupnem življenju.