Predsednik Roberto Micheletti, ki so ga imenovali prevratniki, je po besedah zunanjega ministra Carlosa Lopeza pristal na neposredne pogovore z Zelayo. Je pa ob tem izključil vsakršno možnost, da se strmoglavljeni predsednik vrne na položaj in da bi bil postavljen pod vprašaj nalog za aretacijo, ki ga je proti njemu izdalo vrhovno sodišče.

"Zelaya je državljan Hondurasa in ima vso pravico, da je tukaj," je še dejal Micheletti, ki od državnega udara 28. junija in izgona Zelaye iz države bivšemu predsedniku ni dovolil vstopa v državo.

Torkovi nemiri
Zelaya se je po skoraj treh mesecih izgnanstva v torek vrnil v Honduras, kjer se je v prestolnici Tegucigalpa z družino takoj zatekel na brazilsko veleposlaništvo. Pred zgradbo so se zbrali njegovi privrženci, ki jih je policija skušala razgnati s solzilcem. V spopadu je bilo ranjenih najmanj 30 ljudi.

Brazilsko veleposlaništvo še sedaj obkrožajo policijske enote, brazilska vlada pa je zagotovila, da bo na veleposlaništvu ščitila Zelayo. Hkrati je pozvala varnostni svet Združenih narodov, naj na izredni seji razpravlja o najhujši politični krizi srednje Amerike v zadnji nekaj letih. Kot je zapisala v pismu članicam VS ZN, je zaskrbljena za varnost Zelaye in osebja svojega veleposlaništva v Tegucigalpi.

Izolirano veleposlaništvo
Honduraški prevratniški poredsednik Micheletti je pred tem sicer že zagotovil, da ne bo ukazal napada na veleposlaništvo. Brazilskemu veleposlaništvu v središču Tegucigalpe so prekinili dobavo elektrike in vode ter telefonske zveze. Poleg tega so zaprta letališča, v veljavi je tudi policijska ura.

Zelaya je bil strmoglavljen v državnem udaru 28. junija, potem ko je pripravljal referendum, s katerim je želel doseči spremembo ustave tako, da bi lahko na predsedniških volitvah 29. novembra kandidiral za drugi mandat.