Po poročanju ruskih medijev gre za zdaj zgolj za objavo "paketa številka 1", s katerega so bile oznake tajno umaknjene že v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so imeli dostop do njih samo specializirani raziskovalci. Zdaj so te podatke objavili tudi na spletnih straneh ruskega državnega arhiva.

Dogovor Tuska in Putina
Objavo arhivov o Katinu je že dolgo zahtevala Poljska, o tem pa naj bi se osebno na začetku aprila na komemoraciji v Katinskem gozdu ob 70. obletnici pokola dogovorila tudi premierja obeh držav, poljski Donald Tusk in Vladimir Putin. Svoje je k temu spravnemu aktu verjetno prispevala tudi letalska nesreča poljskega državnega vrha s predsednikom Lechom Kaczynskim na čelu.

Objava glavna želja Poljakov
Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi zaslišanj vseh kasneje ustreljenih s strani častnikov NKVD. Dostop do njih bi poljskim zgodovinarjem omogočil, da končno sestavijo popoln seznam žrtev, svojcem pa ponudil dragocen vpogled v zadnje dni življenja ubitih.

Do pokola v Katinu je prišlo med 3. aprilom in 19. majem 1940, in sicer na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD je na ukaz Josipa Stalina s strelom v tilnik v Katinskem gozdu pomorila med 14 tisoč in 28 tisoč poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev.

Sovjetska zveza je pokol v Katinskem gozdu vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Do Stalinove smrti leta 1953 so se v zaporih znašli številni Poljaki, ki so si upali za Katin okriviti Sovjetsko zvezo. Od 60. let naprej se je komunistično vodstvo izogibalo vsaki omembi pokola. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.