Politični analitiki so povedali, da je odločitev Johna McCaina, da za morebitno podpredsednico izbere neizkušeno guvernerko Aljaske Sarah Palin, povečala dvome o njegovi razsodnosti. Na koncu je namreč zaradi te poteze izgubil več volivcev, kot pa jih je pridobil.

Tudi McCainov poskus, da bi svojega konkurenta Baracka Obamo prikazal kot socialista, ki bo povišal davke, njegove prijatelje pa prikazal kot teroriste, je imel za posledico izgubo volivcev, saj je prepričal zmerne volivce, da so za predsednika raje podprli demokratskega kandidata.

McCainu sta položaj otežila še izjemno nepriljubljeni sedanji predsednik George W. Bush ter slabo stanje ameriškega gospodarstva. Tudi če bi mu uspelo izpeljati popolno kampanjo, ga ta letos najverjetneje ne bi popeljala v Belo hišo, je zapisal Reuters.

Po osmih letih vladavine republikancev so se od stranke distancirali mladi in bolj izobraženi volivci. Zadnji udarec pa je republikancem zadal velik del delavskega razreda, ki se je zaradi ekonomske krize znašel v izjemno slabem položaju, zato je svoj glas dal Obami.

Strategi: Povezava s sedanjim predsednikom glavna ovira
Republikanski strateg John Feeherly meni, da je bila prav McCainova povezava z Bushem glavna ovira pri naskoku na Belo hišo, ki bi jo morali odpraviti že na začetku kampanje: "McCain je najel veliko Bushevih svetovalcev, ki so bili lojalni tako Bushu kot njemu."

McCain je sicer v svojem govoru sredi oktobra dodal stavek "Nisem George Bush", a je bilo že prepozno.

Finančna kriza, ki se je razmahnila septembra, je McCainovo začasno vodstvo v anketah spremenila v zaostanek, od katerega si republikanski kandidat ni več opomogel.

"Ekonomska kriza je prestrukturirala celotno ljudstvo, zato je bilo za McCaina težko, da bi se boril za neopredeljene volivce," pravi strateg Scott Reed. "McCainova odločitev, da prekine svojo kampanjo in se vrne v prestolnico, da bi izpogajal načrt za rešitev Wall Streeta, pa se je izkazala za strateško in taktično napako."