Zveza Nato bo po nedavnem vdoru ruskih dronov na Poljsko okrepila svojo prisotnost v državah na vzhodu zavezništva, je danes napovedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Med drugim bodo okrepili zmogljivosti, namenjene obrambi pred brezpilotnimi letalniki.

Kot je povedal vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich, je danes odredil posebno operacijo, s katero bo zavezništvo še okrepilo svojo prisotnost na vzhodnem krilu.

Foto: Profimedia Mark Rutte "Ta vojaška aktivnost se bo začela v prihodnjih dneh in bo vključevala vrsto zmogljivosti iz različnih zaveznic, vključno z Dansko, Francijo, Združenim kraljestvom in Nemčijo," je dejal Rutte. Z Grynkewichem sta med zmogljivostmi naštela francoska lovska letala rafale, danska bojna letala f-16, pa tudi zmogljivosti zračne obrambe in obrambe pred droni.

Zveza Nato, katere enote so že zdaj nameščene v osmih članicah na vzhodu zavezništva, prisotnost krepi, potem ko so poljske oblasti v noči s torka na sredo zabeležile okoli 20 vdorov ruskih dronov v poljski zračni prostor. Že v sredo je na pobudo Varšave potekalo posvetovanje v okviru zavezništva, ki ga omogoča 4. člen severnoatlantske pogodbe. Članice so izrazile solidarnost s Poljsko.

Kremelj: V mirovnih pogajanjih z Ukrajino premor

V mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino je trenutno premor, so danes sporočili v Kremlju. Kljub temu so zagotovili, da komunikacijski kanali ostajajo odprti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Naši pogajalci imajo možnost komunicirati prek kanalov. Toda za zdaj je verjetno bolj točno govoriti o premoru," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ob tem je poudaril, da ni mogoče "gledati skozi rožnata očala in pričakovati, da bo pogajalski proces dal takojšnje rezultate".

Foto: Profimedia Dimitrij Peskov Dosedanji trije krogi mirovnih pogovor med Rusijo in Ukrajino niso prinesli konkretnega preboja v smeri končanja vojne. Strani sta se dogovorili le za več krogov izmenjav vojnih ujetnikov in posmrtnih ostankov ubitih vojakov.

Ukrajina si v luči pogovorov z Rusijo prizadeva za varnostna jamstva zahodnih držav, s katerimi bi zagotovila, da bi Moskva spoštovala morebitni mirovni dogovor.

Pričakovati je, da bo osrednjo vlogo pri tem imelo okoli 30 držav, združenih v t. i. koaliciji voljnih pod vodstvom Francije in Združenega kraljestva. Za Moskvo je sicer morebitna napotitev tujih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi bila del varnostnih jamstev, nesprejemljiva.

Za Kijev je medtem na drugi strani nesprejemljivo, da bi se odpovedal ozemlju, ki ga zaseda Rusija.

dezurni@styria-media.si