"Verjamemo, da smo rešili 70 let staro terapevtsko uganko," je dejal eden izmed raziskovalcev Ian Reid, ki je sodeloval v raziskavi. V njej so spremljali devet pacientov, ki so trpeli za najhujšo obliko depresije.

Opravili so magnetno resonančno slikanje možganov pred in po osemkratni elektrokonvulzivni terapiji (EKT).

Zadnje slikanje so opravili še en teden po zadnji terapiji, je povedala raziskovalka Jennifer Perrin iz Univerze Aberdeen na Škotskem.

Pri tem pa so ugotavljali tako imenovano funkcionalno povezanost oziroma notranji komunikacijski vzorec možganov.

Ugotovili so, da so šok terapije zmanjšale preobsežne oziroma hiperpovezave med deli možganov, ki so odgovorni za čustva, in deli, ki so odgovorni za razmišljanje in koncentracijo. Znanstveniki bodo tako zdaj lažje razvili nadomestek EKT, ki bo enako učinkovit, a bo pri tem imel manj stranskih učinkov.

Laura Gilley-Hensley iz nevropsihiatričnega inštituta v Utahu, ki sicer ni sodelovala v raziskavi, je dejala, da bo raziskava pomagala pri razumevanju delovanja EKT, a še vedno ostaja odprto vprašanje, kako električni impulzi spreminjajo komunikacijo v možganih, poroča MSNBC.

Dejansko še vedno ne vemo, zakaj EKT deluje precej bolje od antidepresivov, ki sicer tudi zmanjšujejo delovanje v možganih, še pravi Gilley-Hensleyjeva.

Rezultati študije bodo ta teden objavljeni v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences.