Richard Rudd je oktobra lani v prometni nesreči utrpel tako hude poškodbe glave, da je bil kljub večkratnim operacijam paraliziran. Preiskave so pokazale, da je bil tudi možgansko mrtev.

Njegova želja je že od nekdaj bila, da ga pri življenju nikoli ne bi ohranjali aparati. To sta vedela tudi njegova starša, ki sta zdravnikom v bolnišnici v Cambridgeu dovolila, da sina niso več umetno ohranjali pri življenju.

Na dan, ko bi morali Ruddu odklopiti aparate, ga je zdravnik še zadnjič obiskal in opazil je, kako 43-letnik mežika z očesoma. To je bil po več tednih mirovanja njegov prvi odziv. Zdravnik se je začel z njim pogovarjati in vprašal ga je, če še želi živeti. Richard mu je z očesom pomežiknil in tako zdravniku odgovoril "da".

Kasnejše raziskave so pokazale, da Richard ni bil možgansko mrtev. Po nekaj mesecih se je njegovo zdravstveno stanje zelo izboljšalo, tako da zdaj že premika glavo in vizualno komunicira z družino. Kljub temu pa bo moralo miniti še kar nekaj časa, da bo lahko tudi govoril in uporabljal obrazne mišice.

"Njegov zdravnik ga je trikrat vprašal, če želi še nadaljnje zdravljenje. In vsakič je premaknil oko na levo in s tem dal signal za ´da´. Vesel sem, da je imel to priložnost in da se je odločil, da bo še živel. Najtežje se je odločiti, ali otroka pustiti umreti ali pa ga še naprej umetno ohranjati pri življenju," je dejal Ruddov oče Richard.