Nisem jasnovidec niti prerok, a če realistično ocenim, bi Hrvaška lahko v EU vstopila morda leta 2009 ali 2010. Dimitrij Rupel

Hrvaška je odprla poglavje o socialni politiki in zaposlovanju ter poglavje o prostem pretoku delavcev in tako med slovenskim predsedovanjem ne bo napredovala toliko, kot si je želela. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je namreč aprila v Bruslju povedal, da bi lahko med slovenskim predsedovanjem odprla še štiri ali pet poglavij.

Pogoj tudi dobri sosedski odnosi
Hrvaško do konca junija sicer čaka pomembna naloga, saj mora izpolniti vsa merila za odprtje poglavij, če želi od Evropske komisije jeseni dobiti ciljni datum za konec pristopnih pogajanj. To naj bi bila jesen 2009, še do konca mandata te komisije. Poleg izpolnitve meril za odprtje poglavij mora Hrvaška upoštevati vse pravne obveznosti v okviru sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter splošne pogoje v procesu pridruževanja in stabilizacije, kamor spadajo tudi dobri sosedski odnosi.

	"Turčija bi morala čim prej postati članica EU, vendar EU ni preprosta organizacija. Dimitrij Rupel, o EU, ki ne bo kar tako sprejela Turčije

Turški poziv k poštenemu francoskemu predsedovanju
Nove korake na poti v EU je napravila tudi Turčija, ki je prav tako odprla dve novi poglavji v pristopnih pogajanjih z EU: poglavje o pravu družb in poglavje o intelektualni lastnini. Turčija, ki je pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, napreduje počasneje od Hrvaške, predvsem zaradi težav s Ciprom in Francijo. Leta 2006 je Evropska komisija v pogajanjih s Turčijo celo blokirala osem poglavij, saj slednja svojih letališč in pristanišč ni hotela odpreti Cipru, še pet drugih naj bi blokirala Francija.

Turčija si lahko zaradi očitnega nasprotovanja francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja njenemu članstvu v EU od francoskega predsedovanja obeta obdobje negotovosti. "Obžalujem, da Turčija ne napreduje na podlagi svoje tehnične pripravljenosti, temveč na njeno pot v EU vplivajo politični pomisleki nekaterih držav," je pomisleke Francije komentiral turški zunanji minister Ali Babacan.

Padec Lizbonske pogodbe prinaša negotovost
Drugi in temeljni razlog za negotovost obeh držav pa je irski "ne" Lizbonski pogodbi konec prejšnjega tedna. Francoski predsednik je v ponedeljek poudaril, da Hrvaška ne more v EU brez Lizbonske pogodbe. Na drugi strani pa komisar za širitev Olli Rehn in slovensko predsedstvo poudarjata, da širitev in Lizbonska pogodba nista neposredno povezani.