Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je sodelujoče države Ovseja že pozval k enotnosti in boljšemu sodelovanju. Srečanja v Madridu se udeležuje okoli 45 ministrov in drugih delegatov. Ovse, ki združuje 56 članic, je letno srečanje sveta ministrov začel v luči medsebojnega obtoževanja med ZDA in Rusijo o vmešavanju v delovanje organizacije.

Ameriški državni podsekretar Nicholas Burns je obtožil Rusijo, da želi oslabiti Ovse, še posebno njeno opazovanje nedeljskih parlamentarnih volitev v Rusiji, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v Moskvi obtožil Washington, da želi diskreditirati ruske volitve. S sedeža Ovseja na Dunaju so sporočili, da opazovalci organizacije ne bodo spremljali volitev v Rusiji, saj iz Moskve niso prejeli obljubljenih vstopnih vizumov. Poleg tega je Rusija omejila število opazovalcev na 70, kar je bistveno manj kot na vseh prejšnjih volitvah v Rusiji.
Moskva vidi Ovse kot organizacijo, prek katere je poskušal Zahod pripomoči k vzpostavitvi prozahodnih vlad v nekdanjih sovjetskih republikah. Na drugi strani Washington obtožuje Moskvo, da želi spodkopati prizadevanja Ovseja proti kršitvam človekovih pravic.

Nikolas Burns obtožuje Rusijo. ©Reuters

Na Burnsove obtožbe se je danes že odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov , ki je dejal, da takšno ravnanje ne daje dobrega upanja za prihodnost Ovseja. Rusija in ZDA se razhajata tudi glede predsedovanja Ovseju leta 2009, za kar si prizadeva Kazahstan. Rusija ga pri tem podpira, ZDA in Velika Britanija pa bi predsedovanje Kazahstana zaradi dvomljivih demokratičnih standardov v državi raje preložili na poznejši termin.

Washington želi tudi podaljšati mandat 1000-članski misiji Ovseja na Kosovu, kjer je organizacija odgovorna za krepitev demokracije in usposabljanje policije. Moskva pa si ne želi podaljšanja navzočnosti Ovseja, če bi Kosovo razglasilo neodvisnost.

Premier Zapatero je pojasnil tudi svoj pogled na potrebo po konsenzu glede pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Tudi ta je namreč predmet spora, saj se je Rusija odločila, da bo decembra odstopila od nje v znak protesta proti gradnji ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi.