V nadaljevanju preberite:

• Rusija bi naj kmalu napadla tri sredozemske države.
• Rusija naj bi za napade uporabila drone, izstreljene s trgovskih ladij.
• Francoski predsednik Emmanuel Macron je zaradi varnostnih razmer sklical obrambni svet in sestanek političnih voditeljev.

Rusija pripravlja nove napade z droni v Evropi, tokrat pa bodo usmerjeni na sredozemske države.Ameriške obveščevalne službe so namreč zbrale informacije o načrtih Kremlja za eskalacijo in jih delile z več evropskimi vladami.

O morebitnih napadih z droni so bile obveščene vlade Španije, Francije in Italije.

"Uporabili bodo drone, ki jih bodo izstrelili z morja, skrite v ladijskih zabojnikih," pojasnjuje vir blizu litovskega obrambnega ministrstva, ki je govoril za El Mundo pod pogojem anonimnosti.

Preizkušanje reakcije Zahoda

Utemeljitev za takšno eskalacijo je že nekaj časa na mizi. Moskva je večkrat izrazila mnenje, da dobava orožja, obveščevalnih podatkov in vojaških svetovalcev Ukrajini pomeni, da so zahodne države postale udeleženke vojne in legitimne tarče.

Doslej je Rusija delovala pod tem, kar strokovnjaki imenujejo "vojni prag", s čimer se je izognila dejanjem, ki bi lahko izzvala usklajen odziv Nata. Vendar pa je sprožila vse večjo kampanjo sabotaž proti tarčam v državah, ki podpirajo Ukrajino, zgodili pa so se tudi posamezni incidenti, ki so bili očitno namenjeni preizkušanju meja in oceni odziva.

Do začetne eskalacije je prišlo, ko je pred enim letom 19 brezpilotnih letal, ki so letele brez streliva, zašlo v poljski zračni prostor. Glavna prelomnica je bil nedavni incident z oboroženimi brezpilotnimi letali na letališču v Leipzigu, ki ga nemške oblasti pripisujejo ruskim obveščevalnim službam.

Svet Putin grozi Nemčiji: Delate resno napako!

S takšnimi dromi bi jih napadli

Litovske oblasti so pridobile informacije o tem, kakšen tip brezpilotnega letala bi Rusi lahko uporabili proti Španiji, Franciji ali Italiji. To bi bil Gerbera, dolg približno dva metra, z razponom kril 2,5 metra, težek do 18 kilogramov, ki doseže hitrost okoli 160 kilometrov na uro in z deklariranim največjim dosegom 600 kilometrov, odvisno od eksplozivnega tovora in drugih spremenljivk, kot je veter. Trgovska ladja lahko prevaža več teh brezpilotnih letal, izstreliti pa jih je mogoče veliko lažje kot Shahed ali Geran, ki sta precej večja.

Foto: Profimedia Dron Gerbera

Glavni cilj napada Gerbera, izstreljenega s trgovske ladje, ne bi bil nujno množično uničenje. Z eksplozivnim nabojem od štiri do pet kilogramov je letalo bolj uporabno za zaprtje letališča, zanetitev požarov ali dokazovanje, da lahko Rusija doseže evropsko notranjost.

Opozorilo po obisku šefa Cie v Moskvi

Litva in druge države so te informacije pridobile od direktorja Cie Johna Ratcliffa, ki je potoval v Moskvo 25. avgusta. Ratcliffe je priletel z ameriškim vojaškim letalom, ki se je pred tem ustavilo v Rigi.

Javnih zapisov o srečanjih v Latviji kljub temu ni, čeprav diplomatski viri v eni baltski državi potrjujejo, da so vedeli za potovanje in so bili kasneje obveščeni o njegovi vsebini. Ratcliffe naj bi sicer Rusijo posvaril pred kakršnim koli napadom ali provokacijo proti Natu v Moskvi.

Politiki v Evropi so zaskrbljeni

To opozorilo sovpada z odzivom Emmanuela Macrona, ki je 16. septembra zbral obrambni svet, dva dni pozneje pa v Elizejski palači še voditelje vseh strank in kandidate za predsedniške volitve leta 2027. Poleg tega je več obrambnih analitikov potrdilo, da so seznanjeni z obstojem poročila CIE. Poudarjajo, da je poročilo zelo natančno in da so mu francoske oblasti pripisale veliko verodostojnost.

Vojna Do napada na Evropo bi lahko prišlo že v nekaj mesecih: Satelitski posnetki potrjujejo sume

Kot smo poročali, ima podobne informacije tudi Poljska. Premier Donald Tusk je posvaril pred morebitnimi ruskimi napadi z droni ali raketami na države, ki pomagajo Ukrajini. 

Zakaj prav Španija, Francija in Italija?

A zakaj bi ruski predsednik Vladimir Putin napadel prav mediteranske države? Španija, Francija in Italija pričakujejo volitve leta 2027. V teh državah delujejo tudi radikalne politične skupine, ki bi lahko pridobivale glasove z izkoriščanjem strahu pred širjenjem vojne in nezadovoljstva ljudi, ker se vojna v Ukrajini še vedno ni končala. Predvsem v Franciji in Italiji obstajajo politične struje, ki so blizu interesom Kremlja. 

Keir Giles, britanski analitik, specializiran za rusko vojaško strategijo, opozarja, da oddaljenost Španije od ruske meje ne zagotavlja varnosti. "Cilj ne bodo nujno države na prvi črti. Cilj bo tam, kjer je najšibkejša točka Evrope," trdi Giles.

Kot možne ranljive točke navaja "države, kot sta Združeno kraljestvo ali Španija, ki niso investirale v integrirane sisteme zračne in raketne obrambe, ustrezne ruski grožnji". Pojasnjuje, da je izbira cilja odvisna od nenehno spreminjajoče se enačbe, pri čemer Moskva izračuna, kje lahko doseže največji rezultat z najmanjšim tveganjem in viri.

dezurni@styria-media.si