V nadaljevanju preberite: 

• Ruska duma je sprejela zakon, ki ščiti džavljane v tujini in omogoča napotitev sil v tujino.
• Kijev opozarja, da je agresija postala norma ruske politike.
• Strah pred tem, da bi naslednja tarča postale baltske države.

V skladu z zakonom bo Moskva imela pravico poslati vojsko v tujino, da zaščiti ruske državljane, ki so bili aretirani, proti katerim poteka preiskava, so na sojenju ali so bili na kakršen koli način zlorabljeni s strani tujih držav, mednarodnih sodišč in organizacij, katerim Rusija ne pripada, piše Politico.

"Zahodno pravosodje se je spremenilo v represivni stroj za zatiranje odločitev, ki niso v skladu s tistimi, ki jih vsiljujejo evropski uradniki. V teh okoliščinah je pomembno storiti vse, da zaščitimo naše državljane v tujini," je dejal Vjačeslav Volodin, predsednik ruske dume. Vladimir Putin ima 14 dni časa, da zakon podpiše.

Moskva je svojo obsežno invazijo na Ukrajino leta 2022 delno utemeljila s potrebo po zaščiti rusko govorečih Ukrajincev, ki jih šteje za svoje rojake. Kremelj je trdil, da je Kijev že leta zlorabljal njihove pravice, in še vedno zahteva ponovno uvedbo ruskega jezika in ruske cerkve v Ukrajini na državni ravni kot del kakršnega koli mirovnega sporazuma.

Kijev odgovarja: "agresivna brezpravnost"

"To odločitev je mogoče opisati z dvema besedama: agresivna brezpravnost," je za Politico dejal predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Heorhij Tihij. "S tem, ko si je pod pretvezo domnevne zaščite ruskih državljanov podelil neomejeno pravico do uporabe ruskih okupacijskih sil zunaj države, Putin dejansko priznava, da je agresija postala norma ruske državne politike."

Letos so različne evropske obveščevalne agencije Rusijo označile za neposredno grožnjo tudi za Nato in Zahod.

Baltske države prihodnji cilj?

Obrambni uradniki in zakonodajalci EU se bojijo, da bi Kremelj v času predsedovanja Donalda Trumpa ZDA preizkusil zavezanost Zahoda vojaškem zavezništvu in dokler Evropa ne bo okrepila svojih vojaških zmogljivosti, so za Politico povedali trije politiki EU, ki so seznanjeni z razpravami s tega področja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejšnji mesec opozoril, da bi baltske države lahko postale naslednji cilj Moskve, če Ukrajina ne bo dobila dovolj podpore. Čeprav je Estonija to opozorilo kasneje zavrnila, so v Kijevu novi predlog zakona Dume razumeli kot potrditev "nadaljnje militarizacije ruske politike", je v sredo dejal Tihij. "Sedanja sestava ruske dume se je odločila, da bo v zgodovino zapisana kot tovarna za legalizacijo političnih avantur, okupacije in terorja."

dezurni@styria-media.si