Kot danes navaja Reuters, njihova analiza temelji na preliminarnih podatkih o proizvodnji v tem mesecu in cenah nafte. Ruski prihodki od njene obsežne naftne in plinske industrije namreč temeljijo na proizvodnji, saj država izvoznih dajatev od leta 2024 ne pobira več.

Ruska dajatev na pridobivanje mineralnih surovin se bo po izračunih aprila zvišala z marčnih 327 milijard rubljev (3,59 milijarde evrov) na približno 700 milijard rubljev (7,69 milijarde evrov).

Povprečna cena uralske nafte je marca poskočila na 77 dolarjev za 159-litrski sod, kar je največ po oktobru 2023. To je bilo 73 odstotkov več kot februarja, ko je bilo treba za sod odšteti 44,59 dolarja, in nad 59 dolarji, kar je znesek, ki ga je v državnem proračunu za letos predvidela ruska vlada.

V Kremlju so v torek potrdili, da ob krizi na Bližnjem vzhodu - Hormuška ožina, prek katere potuje petina vse svetovne nafte, je namreč že od začetka vojne v Iranu zaprta, promet skoznjo pa kljub začasnemu premirju še ni zares stekel - beležijo veliko povpraševanje po ruskih energentih, pri čemer kupci prihajajo z različnih delov sveta.

Ne glede na to pa ekonomisti opozarjajo, da bi bilo lahko letošnje leto za Rusijo težko. Največja država na svetu je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda, je v sredo sporočilo tamkajšnje ministrstvo za finance.

Poleg tega Reuters omenja še škodo z naslova ukrajinskih napadov na rusko energetsko infrastrukturo, katerih cilj je prav ohromitev ruskih javnih financ.