Usodo Evrope bo odločno vzel v svoje roke. Stvari bo premaknil! Francoski minister za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet o Sarkozyju

Za zdaj je jasno eno: hiperaktivni Nicolas Sarkozy Unije ne bo pustil v mrtvem teku sredi krize, v kateri se je znašla ob irski zavrnitvi reformne pogodbe. Nasprotno: francoski predsednik obljublja še bolj dinamično in živahno Unijo, ki bo bliže svojim državljanom, lahko preberemo v napovedih pariškega časnika Le Parisien. Svojo utemeljitev za približevanje zapletene evrokracije navadnemu človeku je Sarkozy našel prav pri Ircih – njim in tudi drugim Evropejcem med drugim obljublja, da jih ne bo prepustil pastem globalizacije in da bo ukrepal proti vedno dražji nafti.

Pogumno v najtrše orehe
Sarkozyjev načrt oživljanja Unije naj bi obsegal vse ključne teme, na katerih so si doslej neuspešno zobe lomili tako Evropska komisija kot različna predsedstva. Gre za skupno imigracijsko politiko, vzpostavitev Sredozemske unije, evropske bojne sile in celo "nedotakljivo" področje kmetijske politike ter okoljevarstvene ukrepe. Koliko tematik bo Sarkozy dejansko odprl in rešil, bo znano decembra, vendar mu časa hitro zmanjkuje: Evropa se za dva meseca odpravlja na počitnice, tako da bodo od koledarskih šest mesecev predsedovanja dejansko polno delavni le štirje.

Spori Pariza in Bruslja
Francosko predsedstvo je že dokzalo, da prihodnjega pol leta miru v Bruslju ne bo. Še pred slovesnim prevzemom predsedovanja so se v Parizu sprli z Evropsko komisijo. Francoski minister Jouyet je dejal, da bi "Komisija veliko pridobila, če bi bila bolj fleksibilna in manj dogmatična. Veliko komisarjem manjka občutka za politiko". V Bruslju jim niso ostali dolžni: neimenovani predstavnik Komisije je povedal, da je težava Francije v soliranju pri pobudah, za katere šele naknadno išče podporo med članicami. Znani so tudi pomisleki Bruslja pred ustanavljanjem Sarkozyjeve Sredozemske unije. Mnogi se bojijo, da bi ta lahko pomenila nove delitve in ovire za EU, in francoskega predsednika obtožujejo  "poskusa prodajanja vrednot Unije", poroča avstrijski ORF.

Tolaženje Ircev, odmik od Hrvatov in Turkov?
Unija od Sarkozyja pričakuje predvsem vlogo kriznega upravljavca. Tako naj bi Sarkozy v kratkem že odpotoval na Irsko na posvetovanja o prihodnosti Lizbonske pogodbe. Kaj jim bo ponudil, ostaja neznano, vendar drugega kot političnih zagotovil, s katerimi bi zmanjšal irski strah pred reformirano Evropo, niti nima. Velikih uspehov med francoskim predsedovanjem se ne morejo nadejati niti Turki, ki se želijo pridružiti Uniji. Sarkozy namreč velja za enega od glavnih nasprotnikov turškega vstopa v povezavo. Vprašanje je tudi, kaj bo s Hrvaško. Ta si prizadeva za končanje pogajanj do konca prihodnjega leta, vendar so pred njo še težka poglavja, ki med drugim obsegajo vprašanja konkurenčnosti, reforme pravosodja, korupcije in državnih pomoči, je dejala predstavnica širitvenega komisarja Ollieja Rehna.

PREBERITE VEČ: Lizbono minira še Varšava | Slovenija predala štafeto Franciji