Zalivski tok in z njim povezan atlantski tok vplivata na podnebje v Evropi. Če bi ta mogočni sistem morskih tokov občutno oslabel, bi se lahko spremenile tudi zime v Evropi. Vremenski strokovnjak Dominik Jung je za časnik Frankfurter Rundschau opisal možen scenarij z daljšimi obdobji zmrzali in dolgotrajno snežno odejo, vendar pa nenadnega zloma sistema v bližnji prihodnosti ni na vidiku.

Za razmeroma mile zime v Evropi je med drugim zaslužen prenos toplih vodnih mas iz tropskih območij. Severnoatlantski tok oddaja toploto v ozračje, zahodni vetrovi pa jo prinašajo v Evropo. Če bi ta oceanski tok, ki je del velikega sistema kroženja vode, močno oslabel, bi se lahko spremenila razporeditev toplote v Evropi.

Foto: Profimedia zima mraz zmrzal nizke temperature slana ivje Kaj bi to pomenilo?

Morebitna oslabitev atlantskega kroženja bi lahko vplivala tudi na podnebje v širšem alpskem prostoru. Med možnimi posledicami so daljša obdobja mraza in pogostejše izrazite ohladitve. V Alpah bi se lahko ob ustreznih vremenskih razmerah sneg obdržal dlje časa. Kako bi se takšne spremembe odrazile v Sloveniji in kako izrazite bi bile, pa brez dodatnih strokovnih ocen ni mogoče zanesljivo napovedati

Dominik Jung opozarja tudi na možen paradoks: kljub hladnejšim zimam bi lahko bila poletja zaradi podnebnih sprememb še naprej vroča in suha. Tako bi lahko prišlo do izrazitejših sezonskih ekstremov.

Foto: Profimedia sneg zima mraz Ni razloga za takojšen preplah

Po Jungovih besedah ni razloga za strah, da bi se atlantski tok že prihajajočo zimo nenadoma sesul. Takšen razvoj bi se razvijal dlje časa. Čeprav obstajajo znaki slabitve obsežnega sistema kroženja vode v oceanih, v znanstveni skupnosti ni soglasja o tem, kdaj bi lahko dosegli morebitno prelomno točko.

Ledenih zim, kakršne poznajo v Kanadi, torej ni konkretni scenarij za bližnjo prihodnost. Dolgoročno pa bi lahko spremembe v Atlantiku pomembno vplivale tudi na podnebje alpskega prostora.

dezurni@styria-media.si