Potresi in cunamiji v Čilu so zelo pogosti, saj je država na stičišču plošče Nazce in Južnoameriške litosferske plošče, na tem stičišču pa prihaja do spodrivanja litosferskih plošč.
Gre za del tako imenovanega območja Ognjeni obroč, kjer je potresno in vulkansko delovanje zelo pogosto.
˝To spodrivanje je v zgodovini povzročilo veliko uničujočih potresov,˝ je za Live Science dejal geofizik Randy Baldwin iz ameriškega Geološkega zavoda. Največji potres z magnitudo 9,5 po Richterjevi lestvici na tem območju se je zgodil maja leta 1960.
Gre za kompaktno lupino Zemlje, ki vključuje skorjo in zgornji del plašča. Debela je okoli 70 kilometrov pod oceani in 125 do 250 kilometri pod celinami. Litosfera je sicer razbita na posamezne tektonske plošče.
Potres z magnitudo 8 enkrat na leto
Potres z močjo osme stopnje po Richterjevi lestvici se v povprečju zgodi enkrat na leto.
Glede na to, kot pravi geolog iz Univerze v Arizoni J. Ramón Arrowsmith, da so magnitude razvrščene po logaritmični lestvici, pa bi se moral potres z magnitudo 8,8 zgoditi še redkeje.
Se zemlja trese pogosteje?
V petek je japonski otok Ryukyu stresel potres z magnitudo 7,0.
Novice o uničujočem potresu na Haitiju v začetku letošnjega leta in tokratni potres v Čilu pa porajajo vprašanje, ali to pomeni, da postaja Zemlja vse bolj nemirna? Geologi odgovarjajo, da je to le običajno delo matere narave.
Kriv je naš spomin
˝Iz naše človeške perspektive in našega relativno kratkega in nepopolnega spomina in boljše komunikacije po svetu smo obveščeni o večjem številu potresov in na podlagi tega sklepamo, da je potresov več,˝ je dejal Arrowsmith.
˝Toda to po vsej verjetnosti ni noben znak globalnih sprememb glede števila potresov.˝
˝Tresenje je pogostejše˝
Nasprotno pa je geofizik Stephen S. Gao iz Univerze v Missouriju dejal, da se je potresna aktivnost v zadnjih 15 letih, v primerjavi z leti med 1975 in 1995, povečala.
˝Ne vemo, kaj je vzrok za to. Morda to pomeni, da postaja zemljina litosfera vse bolj dejavna.˝