Po najnovejših dolgoročnih napovedih, ki jih je objavil portal Severe Weather Europe, bo Evropa november preživela v razmeroma milih razmerah, že s 1. decembrom 2025 pa naj bi nas presenetil izrazit hladni val. Napovedi omenjajo oslabitev polarnega vrtinca in dotok arktičnih zračnih mas, ki bi lahko prinesle sneg in jutranje pozebe prej kot običajno.

Nemirna jesen, nato nenaden prehod v zimo

Za nami je dinamičen oktober, meteorologi pa napovedujejo nadaljevanje spremenljive jeseni z izrazitimi vremenskimi obrati. Največji preobrat naj bi po trenutnih analizah prišel prav na začetku meteorološke zime.

Po podatkih Severe Weather Europe bo Evropa novembra večinoma uživala nadpovprečno mile temperature. Izjema bo severozahod celine, kjer se bo iznad Atlantika občasno spuščala hladnejša morska zračna masa. Sneg bo sprva omejen na višje lege Alp in Pirenejev.

V ospredju meteoroloških analiz so Rossbyjevi valovi, ki skupaj z višinskimi vetrovi pomembno vplivajo na evropsko vreme. Po napovedih bodo v drugi polovici novembra povzročili prehod iz milega v hladnejši vzorec, z večjimi temperaturnimi kontrasti med severom in jugom Evrope.

Sredi meseca bo toplejši zrak vztrajal nad Skandinavijo in Baltskimi državami, medtem ko se bodo Francija, Beneluks in Združeno kraljestvo začeli ohlajati. Sneg bo ostal predvsem v gorah, sever Evrope pa bo postopno beležil prve širše snežne padavine.

Do konca novembra modeli že nakazujejo preobrat proti bolj zimskim razmeram, s pogostejšimi vdori hladnega zraka z Arktike.

Slovenija Cene smučarskih vozovnic letijo v nebo: Toliko boste plačali to sezono

Začetek meteorološke zime in zimski koridor

Začetek decembra prinaša nove dinamike: nad Grenlandijo in polarno regijo naj bi se okrepil visok zračni tlak, ki bi nad sever Evrope potisnil območja nizkega tlaka. Ta kombinacija ustvarja tako imenovani "zimski koridor", ki omogoča spust mrzlega zraka proti jugu.

Južna in Srednja Evropa — od Španije do Italije in delov Balkana — bi ob tem lahko ostala pod vplivom toplejšega zraka, medtem ko bo severni del celine občutno hladnejši.

Zanimiv in potencialno pomemben signal prihaja iz stratosfere. Modeli napovedujejo zgodnjo sezonsko oslabitev polarnega vrtinca, kar je sicer redkejši pojav. To bi lahko omogočilo lažje prodiranje arktičnega zraka proti Srednji Evropi in povečalo možnost zgodnjih snežnih neviht tudi nižje.

Skandinavija in Baltik bosta tako deležna zgodnjih snežnih neviht, medtem ko bo v Alpah sneg le v višjih legah, osrednja Evropa pa bo nihala med dežjem in snegom.

Napoved temelji na modelih ECMWF, CFSv2 in NOAA, kar meteorologom omogoča boljšo predstavo o trendih, čeprav poudarjajo, da lahko stratosferske dinamike še presenetijo.

Kaj lahko pričakujemo?

Če se trenutni trendi uresničijo, bi se sezona 2025/2026 lahko razlikovala od običajnih zim zadnjih let — z zgodnjim mrazom, snežnimi nevihtami in večjo vremensko dinamiko.

Meteorologi ob tem opozarjajo, da so sezonske napovedi vedno povezane z negotovostjo, vendar pa so signali za zgodnejši prihod zime tokrat posebej izraziti.

dezurni@styria-media.si