Po aretaciji enega od najbolj iskanih haaških obtožencev, nekdanjega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžića, smo se pogovarjali s strokovnjakom za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Milanom Brglezom.

Kako je mogoče, da so Karadžića prijeli šele zdaj, po 13 letih bega, čeprav se je gibal zelo blizu?
Za tovrstno aretacijo je potrebna tudi politična volja. Prav tako je njen uspeh odvisen od ustreznega in dolgotrajnega obveščevalnega dela. Videti je, da je oboje sovpadlo prav v tem trenutku.

Ali je aretacija kakorkoli povezana z nedavnimi volitvami v Srbiji?
Morda gre po eni strani za "zmago" proevropskih sil, po drugi pa za vladno sodelovanje strani, katere predstavniki so tudi sami aktivno sodelovali v vojni in vojnih zločinih. Slednje daje vladi trdnejšo notranjepolitično legitimacijo. Po drugi strani pa naj bi bila sodna veja oblasti načeloma avtonomna.

Kaj se bo zgodilo, če Karadžić v Haagu ne bo obsojen pred iztekom mandata tega sodišča?
Domnevam, da je mogoče zdaj, ko so ujeli enega od ključnih osumljencev, mandat sodišča tudi podaljšati. Vsekakor je to v rokah Varnostnega sveta Združenih narodov.

In če v tem času ne ujamejo Mladića ...
Če ga ne ujamejo pred koncem mandata tega sodišča, mu to sodišče seveda ne bo sodilo. Lahko pa mu sodijo nacionalna sodišča.

Kako močna je v Srbiji podpora Karadžiću?
Na podlagi medijskih odzivov vsaj takšna, da je vlada sprejela dodatne ukrepe glede varovanja.

Ali si lahko kmalu obetamo tudi aretacijo Mladića?
Če primerjamo pozornost, ki je je bil v primerjavi s Karadžićem deležen do zdaj, dvomim.

Ali je aretacija dovolj, da bo dobila Srbija status kandidatke EU?
S to aretacijo in predajo (če in ko do nje pride) bo Srbija izpolnila enega od ključnih pogojev pogodbenega sodelovanja z EU. Ali bo to dovolj za status kandidatke, pa je odvisno tako od EU same (težave z ratifikacijo Lizbonske pogodbe) kot od siceršnjega dogajanja v Srbiji.