Slovaški premier Robert Fico je v pogovoru za češko televizijo povedal, da si bo tudi Slovaška, tako kot Češka, prizadevala za izvzetja iz Lizbonske pogodbe.

Češka želi izjemo ...
Češki predsednik Vaclav Klaus kot zadnji evropski voditelj Lizbonske pogodbe še vedno ni podpisal. S podpisom čaka na odločitev češkega ustavnega sodišča glede skladnosti pogodbe s češko ustavo, nedavno pa je postavil še en pogoj. Zahteva namreč, da bi za Češko veljala izjema glede Listine o temeljnih pravicah, ki je del Lizbonske pogodbe. Trdi namreč, da bi s tem Češka preprečila vsakršno vračanje premoženja sudetskim Nemcem, ki je bilo zaseženo po drugi svetovni vojni s t. i. Beneševimi dekreti.

Veljavnost pogodbe

Da bi Lizbonska pogodba začela veljati, jo mora ratificirati vseh 27 članic unije.

... ki bi veljala tudi za Slovaško
Slovaška je Lizbonsko pogodbo sicer že ratificirala, vendar pa je Fico danes dejal, da bi morala kakršna koli tovrstna zagotovila s strani Evropske unije veljati tako za Češko kot tudi Slovaško. Če bi se Češki uspelo izpogajati, da Lizbonska pogodba ne bi znova odprla vprašanja Beneševih dekretov, potem bi to moralo veljati tudi za Slovaško, je poudaril Fico. Slovaška je bila po drugi svetovni vojni namreč del Češkoslovaške, nakar je država leta 1993 razpadla na Češko in Slovaško.

"Beneševi dekreti so za nas neodpravljivi in nespremenljivi. So temeljni del slovaškega pravnega reda. So rezultat dejanja pravičnosti po koncu druge svetovne vojne. Sploh si ne moremo predstavljati, da bi jih nekdo odpravil ali postavil pod vprašaj in da bi nato nekdo nekomu poskusil vzeti lastnino ali zadržati kakršnokoli kompenzacijo," je pojasnil Fico.