Obseg pobranih javnih dajatev v razmerju do BDP se med posameznimi državami članicami močno razlikuje. Najvišjega je evropski statistični urad izmeril na Danskem (45,8 odstotka). Sledijo Francija (45,3 odstotka) in Belgija (45,1 odstotka).

Najnižji pa je bil ta delež lani na Irskem (22,4 odstotka), ki ji sledita Romunija (28,8 odstotka) in Malta (29,3 odstotka).

V Sloveniji delež javnih dajatev v BDP zaostaja za povprečjem v EU - leta 2024 se je oblikoval pri 38,8 odstotka, kar je dve odstotni točki več kot leto prej. Prav tako se je povečal v še 22 državah članicah, medtem ko se je v petih zmanjšal.

Obseg pobranih dajatev se je lani zelo povečal

Je pa Slovenija po izračunih Eurostata med državami članicami, kjer se je obseg pobranih javnih dajatev v deležu BDP lani najbolj povečal. Najvišja je bila rast tega deleža na Malti (za 2,6 odstotne točke na 29,3 odstotka), sledi Latvija (za 2,5 odstotne točke na 35,5 odstotka) in takoj zatem Slovenija (za dve odstotni točki na 38,8 odstotka).

Povečanje deleža pobranih javnih dajatev v BDP je posledica hitrejše rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov od gospodarske rasti, je zapisal Eurostat.

Eurostat opaža, da se lestvica spremeni, če vsako obliko javnih dajatev opazujemo ločeno. Pri pobranih davkih od dela in premoženja denimo vodi Danska s 31,1-odstotnim deležem v BDP. Sledita Luksemburg in Švedska, medtem ko zadnja mesta lestvice zasedata Romunija in Bolgarija. Slovenija se v tej primerjavi z 8,4-odstotnim deležem v BDP uvršča globoko pod povprečje.

Je pa precej nad povprečjem območja evra in celotne EU po deležu pobranih socialnih prispevkov, za leto 2024 ga je Eurostat Sloveniji izračunal pri 17,2 odstotka BDP. Višji je ta delež le še v Nemčiji (17,5 odstotka). Najmanjši delež socialnih prispevkov v BDP imajo na drugi strani Danska, Švedska in Irska.

dezurni@styria-media.si