Danes bi moral začeti veljati spremenjeni izvršni ukaz o začasni 90-dnevni prepovedi vstopa v ZDA državljanom Irana, Sudana, Sirije, Libije, Somalije in Jemna ter vsem beguncem, vendar pa je zvezna država Havaji uspela prepričati zveznega sodnika Derricka Kahalo Watsona, da je izdal blokado. Trump in njegovo pravosodno ministrstvo sta napovedala nadaljevanje sodnega boja.
Watson, ki ga je na položaj leta 2012 imenoval demokrat Barack Obama in je edini domorodni havajski zvezni sodnik v ZDA, je sprejel argument Havajev in drugih tožnikov, da je Trumpov ukaz diskriminatorski in kot tak v nasprotju z ustavo. Watson je izrazil dvom v trditev administracije, da je ukaz izdan zaradi nacionalne varnosti, ampak meni, da je motivacija drugje.
Trumpu se sedaj spet maščujejo izjave med kampanjo, ko je govoril o prepovedi vstopa muslimanom v ZDA, dokler ne ugotovi, kaj se dogaja po svetu. Sodnik je upošteval tudi izjavo nekdanjega newyorškega župana Rudyja Giulianija, ki je javno izjavil, da ga je Trump naprosil, naj mu svetuje, kako naj prepove vstop muslimanom v ZDA, da bo prepoved vzdržala sodne preizkušnje. Giuliani mu je svetoval, naj prepoved obleče v nacionalno varnost.
Poleg sodnika na Havajih o ukazu odločata še zvezna sodnika v Marylandu in Seattlu, vendar pa to več ni pomembno, saj Watsonova blokada ukaza velja na celotnem ozemlju ZDA in jo lahko odpravi le prizivno sodišče v San Franciscu, ki je blokiralo prvi Trumpov ukaz.
Če prizivno sodišče potrdi tudi blokado drugega ukaza, pa bo vlada glede na Trumpovo zagotovilo šla na vrhovno sodišče, ki je še vedno razdeljeno na štiri liberalne in štiri konservativne člane, kar pomeni, da bo v primeru neodločenega izida obveljala odločitev San Francisca.
Sodišča nimajo enostavnega dela zaradi Trumpa in njegovih izjav, ki kažejo, da je bila odločitev o prepovedi vstopa sprejeta samovoljno. Zakon o priseljencih namreč predsedniku daje jasna pooblastila, da v imenu nacionalne varnosti prepove vstop v ZDA določenim priseljencem.
Vendar pa zakon obenem pravi tudi, da predsednik pri tem ne sme diskriminirati glede na nacionalnost oziroma državljanstvo. Torej ne more kar prepovedati vstopa vsem Rusom, Kitajcem, Irancem ali Slovencem, ampak mora biti tu še kakšen drug utemeljen razlog.
Sodnik Watson je na 43 straneh odločitve med drugim ugotovil, da so Havaji dokazali, da jim ukaz dela škodo, ker prepoveduje dostop turistom, študentom, takšnim in drugačnim priseljencem in onemogoča prebivalcem Havajev snidenje z družinskimi člani.
Glavni odvetnik države Jeffrey Wall je dejal, da tožnikom ni uspelo dokazati dejanske škode, vendar je sodnik to zavrnil in celo menil, da bodo Havaji uspeli s svojo tožbo tudi naprej, med drugim zaradi utemeljitve, da gre pri ukazu za neustavno diskriminacijo na podlagi vere. Wall je trdil, da vera ni nikjer omenjena. V prvem ukazu je bila posredno z navodilom, naj imajo prednost pri sprejemanju v ZDA preganjani kristjani.
Havajem sta se v tožbi pridružili še državi Virginija in Oregon, tožbi tečeta v državi Washington in Maryland, ni pa izključeno, da ne bo kmalu zrasla še kje kakšna nova. Tožbam so se pridružila tudi številna podjetja, kot so na primer Airbnb, Lyft, Kickstarter, Dropbox, Electronic Arts, Meetup, Pintrest, Square, TripAdvisor in druga.
Pravosodno ministrstvo ZDA je sporočilo, da je odločitev sodnika Watsona napačna tako v obsegu kot v argumentaciji. Trump ima vsa pooblastila za zaščito nacionalne varnosti in ukaz bodo branili do konca.
Trump pa je na živahnem zborovanju v Tennesseeju, povsem podobnem tistim iz časa kampanje, napadel sodnika, prizivno sodišče San Francisca in sodišča nasploh. Nato se je ustavil in bes množice usmeril v novinarje, ki bodo poročali, da je napadel sodišča. Nato je prebral del zakona, ki mu daje pooblastila za izvršni ukaz, kot ga je podpisal in menil, da sodnikova odločitev ustvarja šibko podobo ZDA.
"Zmagali bomo. Državljani bodo varni. Nevarnost je jasna. Zakon je jasen. Potreba za moj ukaz je jasna," je med drugim dejal in zagotovil zmago na vrhovnem sodišču ZDA.
Ob tem je svoj zadnji ukaz sam označil za razvodenelo različico prvega. Med ukazoma je nekaj bistvenih razlik. Prvi je prepovedoval vstop tudi državljanom Iraka, sirskim beguncem pa ga je prepovedal za nedoločen čas.
Prepoved je veljala tudi za imetnike vizumov in dovoljenj za delo in bivanje v ZDA iz držav s seznama prepovedi. Prvi ukaz je bil tudi sprejet na vrat na nos in številni potniki so obtičali na letališčih in na meji. Drugi ukaz je imel od podpisa do uveljavitve vmes deset dni.
dezurni@zurnal24.si
Trumpu se sedaj spet maščujejo izjave med kampanjo, ko je govoril o prepovedi vstopa muslimanom v ZDA,<br />---------------------------------<br /><br />me …