Španska ministrica za obrambo Carme Chacon je napovedala, da bo Španija do poletja s Kosova umaknila svoje vojake. "Čas je za vrnitev domov," je ob obisku vojakov na Kosovu dejala ministrica. Španski kontingent v okviru sil Kfor šteje 632 mož, ki so nameščeni na zahodu Kosova pod italijanskim poveljstvom.

Španija je ena od petih članic EU, ki zaradi separatističnih teženj v nekaterih svojih pokrajinah ni priznala neodvisnosti Kosova. Ministrica sicer umika vojakov ni povezala z vprašanjem priznanja nekdaj srbske pokrajine, mediji pa poročajo, da njeno letalo ni pristalo v Prištini, s čimer se je lahko izognila stikom s predstavniki kosovskih oblasti. Letalo z ministrico je pristalo v Đakovici, od koder je odšla neposredno v oporišče španske vojske v Istoku blizu meje z Albanijo. Španski premier José Luis Zapatero je prejšnji teden ob obisku srbskega predsednika Borisa Tadića v Madridu obljubil, da Španija nikoli ne bo priznala neodvisnosti Kosova.


Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer se je že odzval na odločitev španskih oblasti in posvaril pred velikim zmanjšanjem sil na Kosovu. Scheffer namreč "verjame, da bi morale biti kakršnekoli pomembne spremembe v velikosti ali strukturi Kforja rezultat odločitve znotraj zavezništva, ko bo obstajal dogovor, da za to obstajajo politični in varnostni pogoji", je pojasnila neimenovana tiskovna predstavnica Nata. "In ta trenutek še ni prišel," je še dodala.

Že na začetku marca je zmanjšanje svojega 167-članskega kontingenta na Kosovu napovedala Velika Britanija. Na Kosovu naj bi ostalo le nekaj britanskih vojakov.

Razmere na Kosovu so stabilne
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je v poročilu Varnostnemu svetu Združenih narodov (VS ZN) o Kosovu zapisal, da so varnostne razmere v tej državi stabilne, čeprav se je v severnem delu Kosovske Mitrovice zgodila vrsta incidentov.

Ban je v poročilu, ki ga bo VS ZN obravnaval na seji 23. marca, navedel, da bo preoblikovana misija ZN na Kosovu ostala v zelo majhnem obsegu na območju Kosovske Mitrovice in da se bo ukvarjala z vprašanji manjšin, vračanjem razseljenih oseb, svobodo gibanja in kulturno dediščino.