Guardianov novinar
Ian Bancroft v svojem članku meni, da je odstop
Iva Sanaderja omogočil vpogled v stanje zavesti na Balkanu, saj so njegovi
prebivalci po njegovih besedah končno začeli dojemati, da EU še nikoli ni bila tako daleč,
evrointegracijske ambicije pa počasi pokajo tako kot milni mehurčki.
Bancroft opozarja, da dobrososedski odnosi v regiji niso omajani samo z obmejnim sporom med
Slovenijo in Hrvaško, saj se podobna bilateralna vprašanja pojavljajo po vsem Balkanu – najbolj
poznano je vprašanje Kosova, sem pa spada tudi dobro znan spor med Grčijo in Makedonijo.
|
Popolnoma gotovo je, da bodo okoliščine Sanaderjevega odstopa postale stalnica v balkanski politiki. Ian Bancroft, Guardian
|
|
"Hrvaško so že vsi videli kot 28. članico EU. Aprila je vstopila v Nato, a je propad pogajanj s Slovenijo prinesel tudi odpoved naslednjega kroga predpristopnih pogajanj," še pravi novinar Guardiana.
Bancroft v članku tudi citira Sanaderjeve poslovilne trditve, da EU ne bo obstala, če bo pristala na izsiljevanje. Čeprav je Sanader izjavil, da ne bo kandidiral za predsednika države, je njegov povratek v politiko mogoč, glede na to, da ni izpolnil svojega glavnega cilja – vstopa Hrvaške v EU, meni Bancroft. Podobne razloge za svoj odstop je ponudil tudi makedonski premier Ivica Bocevski (odstopil je v istem tednu kot Sanader), ki je dejal, da je "vladi dal vse, kar je lahko dal".
"Politični odstopi bodo postali balkanska stalnica"
Guardianov novinar v teh besedah vidi povezavo. "Čeprav je Makedonija dobila status kandidatke za vstop v EU šele leta 2005, je njihove evroatlantske ambicije porušil spor okoli imena z Grčijo," je povedal Bancroft in dodal, da rešitev tega spora ni na vidiku.
Po njegovih besedah podobni položaji obstajajo po vsem Balkanu. Ti spori so tudi mnogo bolj zapleteni od tistega med Slovenijo in Hrvaško. "Popolnoma gotovo je, da bodo okoliščine Sanaderjevega odstopa postale stalnica v balkanski politiki," še zaključuje analitik Guardiana.