Srbski parlament je po trinajstih urah razprave sprejel deklaracijo o obsodbi zločina v Srebrenici. Za deklaracijo je od 149 prisotnih poslancev glasovalo 127 poslancev vladajoče koalicije, proti jih je bilo 21, en poslanec se je glasovanja vzdržal. Za opozicijo je bilo besedilo "sramotno" za Srbijo, zato so opozicijski poslanci glasovanje bojkotirali.

Iz predloga izhaja, da srbski parlament najostreje obsoja zločin, ki se je zgodil nad bošnjaškim prebivalstvom julija 1995 v Srebrenici, kot je bil ugotovljen v razsodbi Meddržavnega sodišča februarja 2007. Vendar pa naj v deklaraciji ne bi bilo besede genocid.

Jeza preživelih
To pa je ujezilo prebivalce Srebrenice, ki so preživeli poboj. Deklaracija zanje brez besede genocid ne pomeni nič. Vodja združenja preživelih zločina v Srebrenici Hajra Čatič je dejala, da takšne deklaracije sploh ne bi smeli sprejeti. Ob tem je poudarila, da so se zločini med vojno dogajali po vsej BiH, a le za Srebrenico je Meddržavno sodišče v Haagu ugotovilo, da je šlo za genocid.

Obžalovanje in pripravljenost za sodelovanje
Besedilo izraža sožalje in opravičilo družinam žrtev zaradi vsega, kar ni bilo storjeno, da bi se ta tragedija preprečila. Obenem zagotavlja polno podporo delu državnih organov, zadolženih za procesiranje vojnih zločinov in uspešno dokončanje sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V deklaraciji parlament poziva vse nekdanje sprte strani v Bosni in Hercegovini in druge države nekdanje Jugoslavije, naj nadaljujejo spravo in krepitev pogojev za sožitje narodov, ki temelji na enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin, ter naj se zločini ne ponovijo.

Srbski parlament je izrazil pričakovanje, da bodo najvišji organi drugih držav z ozemlja nekdanje Jugoslavije obsodili zločine, izvršene nad srbskim narodom, ter da se bodo opravičili in izrazili sožalje družinam srbskih žrtev, je še zapisano v deklaraciji.

EU in Nizozemska pozdravili deklaracijo
Evropska unija je kot pomemben korak pozdravila deklaracijo. "Pozdravljamo sprejetje te deklaracije. Vidimo jo kot pomemben korak naprej in kot zelo pomembno za Srbijo in za celotno regijo," je  sporočil tiskovni predstavnik visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton, Lutz Güllner.

Kot pozitiven korak je sprejetje deklaracije označila tudi Nizozemska, ki blokira vstopanje Srbije v EU in katere vojaki med vojno v BiH niso uspeli zaščititi prebivalcev te bošnjaške enklave. "Nizozemska vidi sprejetje deklaracije o Srebrenici kot pozitiven korak, saj gre v korist pobudam držav nekdanje Jugoslavije za soočenje z nedavno zgodovino," je ocenil tiskovni predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva Aad Meijer.