Rafinerija trenutno deluje v okrnjenem obsegu, čez štiri dni pa se bo popolnoma ustavila, če ne bo dobila posebne licence ameriškjega finančnega ministrstva (OFAC). Sankcije zoper NIS so uvedli 8. oktobra, razlog pa je rusko lastništvo. Sankcije med drugim prepovedujejo tudi prevoz surove nafte prek hrvaškega Jadranskega naftovoda (Janaf). 

Rafinerija pokriva 95 odstotkov potreba srbskega trga. "Prenehanje delovanje NIS ne bi pomenilo le pomanjkanja goriva, temveč bi imelo daljnosežne posledice za celotno družbo. Ne govorimo samo o nafti, ampak o življenju v Srbiji," je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Opozoril je, da bi sankcije lahko ogrozile bančni sistem, plačilni promet, oskrbo s hrano, nujne službe, proizvodnjo električne energije in delovanje toplarn.

Posebej je izpostavil možnost uvedbe sekundarnih sankcij proti bankam, kar bi, kot trdi, lahko privedlo do blokade plačil s karticami, posojil in finančnih transakcij. Vendar je dejal, da je prejel ustna zagotovila, da se takšni ukrepi zaenkrat ne bodo uporabljali. 

Poudaril je, da bo, če do sobote prek Janafa nafta ne bo pritekla, podjetju NIS ostalo približno 55.000 ton dizla in okoli 50.000 ton bencina, kar je po njegovih besedah dovolj za maloprodajno mrežo do 28. decembra.

ZDA zahtevajo, da Srbija najde kupca za NIS, ki je v večinski lasti ruskih družb Gazprom Neft (44,9 odstotka) in Gazprom (11,3 odstotka). Srbija ima v lasri 29,9-odstotni delež. Vučić je poudaril, da Srbija ne bo nacionalizirala NIS, ampak so ameriški strani obljubili, da bodo v 50 dneh poskušali najti novega vlagatelja. "Ne prosim zase, ampak za državljane," je še dejal Vučić.

dezurni@styria-media.si