Sirene bodo naznanile minuto molka

Srbska vlada bo imela posebno sejo, posvečeno žrtvam. Opoldne se bodo po vsej državi oglasile sirene, ki bodo pozvale k minuti molka v čast umrlim med bombardiranjem. V severnem (srbskem) delu Kosovske Mitrovice bodo pripravili "marš miru", ki ga bodo simbolično končali ob 12.44.

O obletnici bombardiranja, ki je odločilno vplivalo na kasnejši razvoj dogodkov tako v tedanji ZRJ kot na Kosovu, so se obširno razpisali srbski časniki. "Srbi so dobili bombe, Albanci državo," v današnji izdaji komentira srbski dnevnik Blic. Časnik Press piše o "desetletju zločinov proti Srbiji", medtem ko Politika opozarja, da bombardiranje nikoli ni bilo označeno za vojno. Večernje novosti pod naslovom Dnevi smrti in uničenja predstavljajo več osebnih zgodb iz časa bombardiranja, med drugim družin, ki so v napadih izgubile otroke, in vojaškega pilota, ki so ga sestrelile Natove sile. Dnevnik Danas izpostavlja, da še vedno ni znano, koliko ljudi je bilo ubitih v bombardiranju.

78-dnevno bombardiranje
Zavezništvo se je za letalske napade odločilo po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala zdaj že pokojnega Miloševića k prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci. Kosovo je sicer lani postalo samostojna država, ki pa je Beograd ne priznava.

Bombardiranje je trajalo 78 dni, do 10. junija 1999, ko je Milošević pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, napotene pa so bile tudi sile Kfor.

Oblasti v Beogradu si v približevanju Natu in EU prizadevajo za reforme in demokratizacijo države. © AFP

Tri tisoč mrtvih, šest tisoč ranjenih
Deset let po napadu natančni podatki o žrtvah in gmotni škodi še vedno niso znani. Miloševićev režim je leta 1999 govoril o tisoč mrtvih vojakih, dva tisoč mrtvih civilistih in šest tisoč ranjenih, iste podatke pa te dni navaja tudi srbska tiskovna agencija Tanjug. Dejstvo je, da so letala Nata dodobra uničila vojaško infrastrukturo, prizanesla pa niso niti civilni, saj so bili porušeni ali hudo poškodovani številni mostovi, ceste in železnice, tovarne, poslopja državnih medijev, stanovanjske hiše in celo bolnišnice.

Uspešnost vprašljiva
Nato, za katerega je bila to prva vojaška operacija, v kateri je sodelovalo vseh takratnih 19 članic, podatkov o uničenih ciljih ali žrtvah doslej ni objavil, vztraja pa, da je bila potrebna za ustavitev etničnega čiščenja in preprečitev človekoljubne katastrofe in da je bila uspešna.

Kakšnih 18 mesecev po napadih je oktobra leta 2000 padel Miloševićev režim, ta pa se je nato na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije moral zagovarjati tudi zaradi zločinov na Kosovu, a je še pred izrekom sodbe leta 2006 umrl naravne smrti.