Zadnje štiri žrtve med Američani je zahtevala nedeljska eksplozija obcestne bombe v južnem predelu Bagdada. En vojak je bil v napadu poškodovan.

Eden od hujših napadov na ameriške vojake se je zgodil na isti dan, ko je na močno zastraženo območje zelene cone v Bagdadu, kjer stojijo vladni uradi in ameriško veleposlaništvo, padlo več raket in izstrelkov.

Kakšen vpliv bo imel nov mejnik v številu smrtnih žrtev na ameriško javnost, je po mnenju analitikov težko predvideti, zagotovo pa ne takšnega, kot ga je imela številka 3000. Kljub temu pa se napoveduje nov val protestov in zahtev po umiku ameriške vojske iz Iraka.

Bush ne obžaluje napada
Predsednik George Bush je sicer 19. marca v govoru ob peti obletnici začetka invazije na Irak, ki je bila uperjena proti takratnemu diktatorju Sadamu Huseinu in njegovemu namišljenemu programu za množično uničevanje, dejal, da odločitve za napad ne obžaluje. Povedal je, da so ZDA na poti k zmagi, prehiter umik enot, ki jih je v teh dneh v Iraku 160.000, pa bi zgolj podžgal teroristično skupino Al Kaido in sosednji Iran. Razmere v Iraku so se od januarja precej poslabšale, po večmesečnem zatišju so sunitski skrajneži znova obnovili samomorilske napade na večinske šiite in okupacijsko ameriško vojsko.

V ZDA so v volilnem letu v ospredju predvsem domače teme, kljub temu pa je vojna v Iraku ena izmed najpomembnejših tematik v predvolilni kampanji, predvsem med demokrati.