Med glavnimi psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu se v danes objavljenem poročilu omenjata še večja intenzivnost dela ter velike čustvene obremenitve. Po ugotovitvah iz poročila se delovna okolja z uvedbo novih tehnologij, materialov in delovnih procesov pomembno spreminjajo. Spremembe v pripravi, organizaciji ter upravljanju dela lahko tako ustvarijo nova tveganja, ki imajo lahko za posledico povečane ravni stresa in lahko resno ogrozijo duševno in fizično zdravje zaposlenih.

Direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) Jukka Takala je ob izdaji poročila poudaril, da je stres na delovnem mestu eden od največjih izzivov varnosti in zdravja pri delu, s katerimi se soočamo v EU. Število ljudi, ki trpijo za boleznimi, povezanimi z delovno pogojenim stresom, pa utegne po njegovih besedah še naraščati. Stres na delovnem mestu lahko po ugotovitvah EU-OSHA prizadene zaposlene na vseh položajih ter v podjetjih vseh velikosti in iz vseh panog. Po prepričanju Takale sta potrebna tako stalen nadzor kot nenehne izboljšave psihosocialnih značilnosti delovnega okolja, da bi ustvarili kakovostna delovna mesta in zagotovili zdravje zaposlenih.

V letu 2009 EU-OSHA tako načrtuje začetek raziskave podjetij v vseh 27 državah članicah EU, da bi ugotovila, kako se podjetja in organizacije v javnem in zasebnem sektorju spopadajo s psihosocialnimi tveganji in kako bi lahko podjetjem pomagali uspešneje obvladati te nevarnosti na delovnem mestu.

Stres je danes po podatkih agencije druga najpogosteje prijavljena zdravstvena težava, povezana z delom, in po podatkih za leto 2005 prizadene kar 22 odstotkov delavcev v Uniji. Študije kažejo, da je z njim povezanih med 50 in 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni. V letu 2002 so bili letni ekonomski stroški zaradi stresa na delovnem mestu v 15 starih članicah EU ocenjeni na 20 milijard evrov.