"Predsedujoči" Pahor

Premier Pahor je PS SE nagovoril kot predsednik predsedujoče države. Slovenija Svetu Evrope predseduje od 12. maja do 18. novembra letos.

Organizacije se po njegovih besedah velikokrat soočajo z vprašanjem smiselnosti obstoja in tudi z obtožbami, da so same sebi namen. Ob skrbeh, da Evropska unija predstavlja nevarno konkurenco delovanju SE, ter gospodarski krizi, ki napada njegov proračun, pa se še okrepljeno porajajo vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti te organizacije.

"Svet Evrope poznam in trdim, da lahko s svojimi temeljnimi vrednotami in načeli predstavlja osnovo, na kateri je bila unija zgrajena," je povedal Pahor, ki si ne more predstavljati Evrope brez SE. S tem ko postavlja standarde na številnih novih in naprednih področjih, neprecenljivo oblikuje podobo sodobne Evrope, je dodal.

O prioritetah predsedovanja
Pahor  je spregovoril tudi o prioritetah predsedovanja, ki jih je Slovenija zastavila na smernicah SE. Kot eno glavnih je izpostavil spodbujanje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice, s katerim bi sodišče razbremenili. Spregovoril je o vključevanju držav JV Evrope v vsa vsebinska področja SE, s poudarkom na promociji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spregovoril je tudi o prizadevanjih za krepitev demokratičnih standardov in vladavine prava v JV Evropi.

Pobarali so ga po Hrvaški in povojnih pobojih
Sicer pa se Pahor v nadaljevanju, ko je odgovarjal na vprašanja poslancev, ni mogel izogniti tudi tistim, ki so se nanašala na vprašanje slovensko-hrvaške meje in zastoj Hrvaške v pogajanjih z Evropsko unijo. Poudaril je, da je problem povzročila Hrvaška, ker je v pogajalski proces z Evropsko komisijo vnesla dokumente, ki prejudicirajo mejo, in s tem povzročila zastoj pogajanj. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška za to našla primerno rešitev, ter se zavzel za nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU.

Parlamentarci so premieru zastavili še nekatera druga vprašanja, ki so se med drugim nanašala na oceno aktualnega dogajanja v Iranu, pojav diskriminacije Romov in ostalih skupin v Evropi, pa tudi na odnos Slovenije do povojnih pobojev. V zvezi s slednjim je Pahor izpostavil, da Slovenija skuša to urediti s sprejetjem ustrezne zakonodaje, za katero je prepričan, da bo to vprašanje rešila pietetno, primerno in na državni ravni.